Prvi osnutek sprememb medijske zakonodaje je predvsem zaradi natančnejšega določanja kvot slovenske glasbe na radijskih postajah in definiranja "slovenske glasbe" - vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ali instrumentalna glasba slovenskega izvora - požel nemalo kritik. Več sindikatov pa je pozvalo ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar celo k odstopu, a ta je nato pripravila nove zakonske predloge, ki pa še vedno zbujajo številna vprašanja.

Ministrstvo: Bistvo sprememb so kvote

Kot priznavajo na ministrstvu za kulturo, spremembe, na katere čakajo mediji že kako desetletje, še zdaleč niso celovite, "saj je bistvo zakonskih sprememb predvajanje obvezne kvote glasbe v slovenskem jeziku v dnevnem času med 6 in 22. uro, saj so bile doslej tako imenovane kvote zlorabljene ter varovanje pravice poslušalcev do poslušanja vsaj dela glasbe na radijskih postajah slovenskem jeziku". Celovite spremembe pa naj bi pripravili šele po analizi medijskega prostora.

Ministrstvo za kulturo pa bi po novem radijskim postajam določilo, da se mora biti v dnevnem času (med 6. in 22. uro) predvajane najmanj deset odstotkov slovenske glasbe (po prvem predlogu 20 odstotkov). Najmanj 70 odstotkov od tega pa mora biti glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku oziroma v romskem, italijanskem in madžarskem jeziku, če so glasbeniki del narodnostne manjšine, ki živi v Sloveniji.

Dodatno pa postavljajo omejitve, da mora biti najmanj četrtina glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, najmanj osmino pa glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let.

Zakomplicirano in tudi nezakonito?

A ne le da so predlagane rešitve neživljenjske in preveč kompleksne, kot pravijo v sindikalni konferenci glasbenikov, ki deluje znotraj sindikata Glosa, najverjetneje so tudi v neskladju z že obstoječo zakonodajo. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na ministrstvo minuli teden tako naslovila dopis, v katerem jih opozarja, da beleženje osebnih podatkov glasbenikov, ki so pripadniki romske, italijanske ali madžarske skupnosti in izvajalcev, ki so mlajši od 25 let, najverjetneje sploh ni v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Prav tako pa iz predloga ni jasno, od koga naj bi podatke o narodnosti sploh prejeli, saj takšen register ne obstaja, poleg tega pa za podatke o rasnem, narodnem in narodnostnem poreklu velja še strožji režim varstva podatkov.