Vlada Roberta Goloba je organom v sestavi in vladnim službam naročila, da pripravijo poimensko preglednico novo zaposlenih in premeščenih javnih uslužbencev za obdobje od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022. Poimenski seznam naj bi tako vseboval podatek o nazivih, plačnih razredih in tipih zaposlitve. 

Pojavilo se je vprašanje, ali je takšno zbiranje osebnih podatkov zakonito in ali ima vlada za to sploh pravno podlago. Vprašanje je bilo med drugim izpostavljeno v oddaji Tarčna na TV Slovenija. 

"V zvezi s tem informacijski pooblaščenec, glede na razpoložljive informacije iz medijev, pojasnjuje, da vlada v skladu s 5. členom Zakona o vladi nadzoruje delo ministrstev in je tako glede na sorazmeren obseg podatkov in namen obdelave upravičena do teh informacij, saj gre za organe v sestavi ministrstev in vladne službe in ne za npr. neodvisne države organe ali druge organe, katerih dela ne nadzoruje," pojasnjujejo v uradu. Dodajajo, da gre pri tem naboru in vrsti podatkov "celo za prosto dostopne informacije javnega značaja po 3. odstavku 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), po katerem so, ne glede na zakonske izjeme (tudi varstva osebnih podatkov), prosto dostopni podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in/ali v povezavi s porabo javnih sredstev". 

Podatki o zaposlitvah javnih uslužbencev so prosto dostopne informacije javnega značaja, o čemer je informacijski pooblaščenec že večkrat odločal. "Gre torej za povsem isto pravno podlago kot pred časom pri javni objavi plač zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, o čemer so mediji obširno poročali ter tudi povzeli istovrstno stališče informacijskega pooblaščenca," so še dodali. 

Spomnimo, ministrstvo za notranje zadeve je pod vodstvo Aleša Hojsa objavljalo podatke o plača policistov. O tem smo med drugim poslali v članku Čistilka na policiji 1800 evrov bruto, hišnik 2500, administratorka pa 2600?.

dezurni@styria-media.si