Poslanci so v sredo z 52 glasovi za in 29 glasovi proti sprejeli resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Po besedah ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana strategija naslavlja izzive na tem področju, vlada pa s tem izpolnjuje obljubo o policentričnem razvoju Slovenije.
"Z novo strategijo vzpostavljamo odgovornejši odnos do prostora. V njej upoštevamo aktualne izzive urbanizma in naše družbe: podnebne spremembe, stanovanjska oskrba, trajnostna mobilnost, prehranska in energetska samooskrba ter vpetost v mednarodni prostor," je izpostavil in dodal: "Strategija zagotavlja podlage za kakovostnejše urbano življenje – tu gremo s konceptom širših mestnih območij v integracijo javnega prometa. Kot tretji najpomembnejši strateški cilj postavljamo visoko kakovost življenja na urbanih in podeželskih območjih." Strategija določa cilje na lokalni, regionalni in državni ravni.
Zelena luč za jedrsko energijo
Strategija se dotika tudi področja jedrske energije. Minister je potrdil, da strategija odpira vrata za umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne, česar strategija iz leta 2004 ni dopuščala. Ni izključena niti možnost novih jedrskih opcij, kot je gradnja večjega števila manjših jedrskih reaktorjev. Natančne lokacije ne opredeljuje, saj bo to predmet nadaljnjih postopkov.
Minister Brežan je poudaril, da strategija prepoveduje gradnjo hidroelektrarn na reki Muri.
Naslednji korak je sprejem akcijskega načrta, ki mora biti pripravljen v šestih mesecih po sprejetju strategije.
Na dolgi rok prinaša večjo kakovost bivanja
Državna sekretarka Lenka Kavčič je dejala, da so v strategiji identificirani ključni izzivi, ki jih je treba čim prej urediti, med temi neracionalna raba prostora, neenakomerno razpršena poselitev, zmanjševanje naravne danosti in ne nazadnje podnebne spremembe.
Vodja sektorja za strateški prostorski razvoj Lenča Humerca Šolar je dejala, da želijo z novo strategijo nasloviti notranje in globalne spremembe v zadnjem desetletju, predvsem demografske spremembe, globalizacijo gospodarstva, problem zmanjšanja naravne ohranjenosti, priložnosti iz čezmejnega in širšega makroregionalnega razvoja. Ključna poglavja poleg strateških ciljev so usmeritve, na primer obsežno poglavje za usmerjanje razvoja poselitve in usmeritve za izvajanje javnih politik.
Za slehernika bo ta strategija po njenem mnenju na dolgi rok prinesla večjo kakovost bivanja. Ne želimo si, poudarja, nadaljnje razpredenosti cestnega omrežja, ampak varovanje narave. Zagotoviti je treba primerne pogoje tudi na podeželju in poiskati načine dostopnosti ter tako omejiti negativne trende.
Samo brez nategunskih Hrčkovl
Veliko stevilo nas ne bo docakalo obratovanja AC, ker so Svicarji pravkar objavili, da je od starta nacrtovanja in do …