Maja je Slovenija v skladu s evropsko premestitveno shemo sprejela prva skupino 34 beguncev iz Grčije in tedni kasneje še šest beguncev iz Italije, po navajanju STA naj bi sredi avgusta sprejeli drugo skupino 32 beguncev iz Grčije.

Ministrstvo za notranje zadeve je ob prihodu prve skupine obljubljalo, da bodo postopke podelitve mednarodne zaščite izpeljali bistveno hitreje kot običajno, saj so posameznike predhodno že preverili. Po podatkih notranjega ministrstva, ki jih navaja agencija, so do 21. julija odločili o 24 prošnjah za mednarodno zaščito. Status begunca so priznali 12 osebam, status subsidiarne zaščite pa enajstim.

V enem primeru pa so izdali sklep o ustavitvi postopka, ker je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, kar v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti šteje za umik prošnje.

Bruselj: Postopki potekajo bistveno prepočasi

Slovenija se je v skladu s premestitveno shemo zavezala, da bo dveh letih sprejela 567 prebežnikov iz Italije in Grčije. Posameznike naj bi država v manjših skupinah okoli 30 sprejemala vsak mesec, a postopki med državami potekajo bistveno bolj počasi kot bi si želela Evropska komisija z Jean-Claudom Junckerjem na čelu, ki je pripravili premestitveno shemo in program relokacije. Podobno velja za skoraj vse države članice.

Iz najbolj obremenjenih članic Italije in Grčije bi v ostale države članice v dveh letih premestili 160.000 beguncev, do 13. julija pa so jih 3.056.

Nekatere članice, ki so prvotno nasprotovale predlogu, ki je bil sprejet maja lani, zdaj celo grozijo z referendumom zoper shemo. Na Madžarskem bodo okvotah odločali na referendumu 2. oktobra. Poleg Madžarske proti shemi ostro nasprotuje tudi Slovaška, ki je že sprožila spor na sodišču.

dezurni@zurnal24.si