Na novinarski konferenci po seji vlade je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan podala ključne točke sprememb, ki bodo nastopile z novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Novela opredeljuje obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti ter pravila prisilne poravnave in stečaja. Obenem usklajuje slovensko zakonodajo z evropsko direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti ter odpravlja neskladja z ustavo, ki so se pojavila v obstoječi ureditvi. "Nekatere spremembe temeljijo na izkušnjah iz prakse," je pojasnila ministrica.

PREBERITE ŠE: To Golobu napoveduje Janša

"Verjamemo, da bo nova ureditev boljša za poplačilo upnikov, predvsem delavcev. Predvidena je vrsta vzpodbud in obveznosti, da bodo postopki pravočasno začeti. Novela na novo ureja postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Namenjen je gospodarskim družbam, ki jim insolventnost šele grozi. Da lahko preprečijo nastanek insolventnosti s poslovno-finančnim prestrukturiranjem v sodnem postopku, kadar zunajsodnega prestrukturiranja ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkanja soglasja vseh upnikov," je dobrodošlo novost za delavce propadlih firm najavila Švarc Pipan.

"Ena bolj opaznih sprememb bo prekinitev postopka poenostavljanja prisilne poravnave. Namesto tega se uvajajo pravila za malo gospodarstvo, ki se bodo uporabljala le v primerih, ko vse obveznosti dolžnika, ki bodo predmet finančnega prestrukturiranja ali prisilne poravnave, ne bodo presegale 700.000 evrov. Za samostojne podjetnike in mikrodružbe bodo še vedno obstajale določene poenostavitve, ki nižajo stroške postopka prisilne poravnave. Po novem bo tudi v teh postopkih vedno imenovan upravitelj, ki bo preverjal resničnost terjatev ter druge nadzorne naloge," je ministrica dejala glede sprememb za mala in mikropodjetja.

Nad "slamnate" upnike

V noveli se na novo opredeljuje status z dolžnikom povezane osebe, ta bo širša in bolj odprta. S tem se naslavlja problematika "slamnatih" upnikov, ki sodelujejo z dolžnikom. 

"Upnikom in upniškim odborom bo omogčen vpogled v ključne dokumente družbe v zvezi z vodenjem postopka. Delavci bodo imeli svojega predstavnika v upniškem odboru," je nove smernice začrtala Švarc Pipan in obelodanila še eno ključno novost: "Zdaj bo obveznost dolžnika, da med postopkom prisilne poravnave izplačuje plače v višini, kot je zapisano v pogodbi, ne pa zgolj minimalne plače kot doslej."

Cilj novele je, da se insolvenčni postopek začne čim hitreje, da se ne izčrpava družb, je pojasnila ministrica. Najkasneje 30 dni od nastopa insolventnosti je treba začeti stečajni postopek ali drugi postopek. Predvidena je kazenska in odškodninska odgovornost za tiste, ki določb ne bodo spoštovali.

Ministrica je dodala še, da bodo prodaje insolvenčnih podjetij odslej bolj transparentne, saj bodo vse objavljene na enem mestu. Obenem je poudarila, da je bilo besedilo novele usklajeno s širokim krogom deležnikov v gospodarstvu, obrtništvu, sindikatih, pravosodju.