V delovni skupini ministrstva za zdravje, kjer pripravljajo nov predlog novele o transplantacijah, trenutno razpravljajo o uvedbi dveh registrov o darovanju organov. Direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec pojasnjuje, da bi se v enem registru opredelili tisti, ki bi bili proti, v drugem tisti, ki bi privolili v darovanje svojih organov po smrti.

Kdaj bodo predlog zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja dali v javno obravnavo, še ni mogla napovedati. Za sprejetje zakona, ki bo v skladu z evropsko direktivo, pa imamo po njenih besedah še leto in pol časa.

Skoraj vsi domnevni darovalci
V veljavnem zakonu ima Slovenija uzakonjen koncept tako izrecne kot domnevne privolitve, še pojasnjuje Danica Avsec. Izrecno je privolil 0,1 odstotek Slovencev, ti so se namreč že vpisali med darovalce. Za ostale po njenih besedah velja domnevno soglasje, kar pomeni, da se zdravniki z njihovo družino po smrti pogovorijo o morebitni presaditvi organov. “Ker svojci pogosti nimajo informacij, ali je bila oseba proti darovanju, bi z registrom proti želeli uvesti dodatno možnost za vsakogar, ki bi se želel opredeliti proti,” razlaga. Če bi bil kdo proti, k njegovi družini po smrti ne bi pristopili.

Register proti je sicer že vseboval skoraj leto nazaj zavrnjen predlog novele zakona o transplantacijah. “Zadeve tedaj niso bile dovolj poglobljeno diskusirane,” ocenjuje Danica Avsec. Pojavljale so se napačne domneve, da bi pokojnim, ki niso opredeljeni v registru proti, odvzeli organe brez predhodnega pogovora z najbližjimi.