Decembra sta Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (SAZOR) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpisali sporazum za nadomestila pri fotokopiranju avtorskih del s področja literature, znanosti in publicistike v gospodarstvu. Z njim je postalo za podjetja, ki posedujejo ali najemajo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma naročajo storitve fotokopiranja, obvezno plačilo tarife.
Na naslove slovenskih podjetij so s strani Sazorja začeli prihajati pozivi k podpisu licenčne pogodbe. Kdor nima fotokopirnega stroja in ne najema tovrstnih storitev, mora to izkazati z izjavo, katere resničnost lahko Sazor preverja.
"Gre za izjavo, po kateri podjetje pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da podjetje ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje, da tovrstne naprave nima v svojih osnovnih sredstvih, je ne najema in z njo ne razpolaga na katerikoli drugi podlagi, ter da ne naroča fotokopiranja pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja (npr. fotokopirnici). Izjava je del prilog, ki jih v skladu s Skupnim sporazumom skupaj z licenčno pogodbo prejemajo podjetja. Če podjetje ne poseduje ali najema naprave, ki omogoča fotokopiranje (ali ne naroča storitev fotokopiranja pri drugem izvajalcu), lahko podpiše za to predvideno izjavo," so pojasnili na Sazorju.
Trije razredi
Podjetja so razvrščena v tri tarifne razrede glede na število zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo. Za mikropodjetja z do desetimi zaposlenimi bo letni prispevek znašal štiri do 12 evrov, za podjetja z nad 1000 zaposlenimi od 273 do 1365 evrov.
Zavezanci bodo honorar plačevali letno, pri čemer je ta za lani znašal 50 odstotkov predvidene tarife in se bo postopno zviševal do 100 odstotkov plačila v letu 2024. "Pozvani bodo vsi gospodarski subjekti na območju Republike Slovenije, pozivanje pa poteka postopoma, pri čemer se pogodbe tekoče podpisujejo, prvi računi pa bodo izdani v tem mesecu," so pojasnili na Sazorju.
Koliko denarja pričakujejo iz tega naslova, še ne morejo oceniti. "Ker je tarifa odvisna od števila zaposlenih in dejavnosti, v katero sodi podjetje, bomo takšno oceno lahko podali, šele ko bodo vsa podjetja sporočila vse zahtevane podatke."
Komu denar?
Sazor bo zbrana sredstva delil imetnikom avtorskih pravic. Sredstva bodo prejemali avtorji in založniki del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov, ki so imetniki pravice reproduciranja svojih del. Glavni kriterij za delitev je uporaba dela, upošteva pa se tudi obseg avtorskega repertoarja.
Trenutno je včlanjenih oziroma registriranih 1367 imetnikov. Osnova za delitev avtorskih honorarjev so vplačani avtorski honorarji in nadomestila, ki jih kolektivna organizacija pridobi od uporabnikov in drugih zavezancev, ter podatki o imetnikih pravic in varovanih delih, s katerimi združenje razpolaga.
Bazo del avtorjev, vključenih v Sazorjev register, si lahko ogledate TUKAJ.
Začelo se je leta 2007
Zgodba ima dolgo brado, vleče se že 15 let. Avtorji so na podlagi 9. člena Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, direktive Evropskega parlamenta in Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) imetniki izključne pravice reproduciranja njihovih del. V okvir pravice reproduciranja spada tudi fotokopiranje teh del.
Pravica reproduciranja je temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja.
Leta 2017 so k sporazumu stopile slovenske izobraževalne ustanove. Sprva so pričakovali več kot 1,5 milijona letnega priliva s tega naslova, a je izplen precej manjši. V letu 2020 je bilo iz naslova fotokopiranja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah zbranih 562.995 evrov.
Vsebina sporazuma in tarifa, vezana na gospodarske subjekte, se je oblikovala skupaj z GZS. Slednja je zatrdila, da so bila začetna izhodišča Sazorja do desetkrat višja kot izpogajani in sedaj veljavni zneski. "Med drugim smo izborili tudi popuste, postopno uveljavitev tarife ter oprostitev plačila tarife za tiste subjekte, ki jim epidemija covida-19 onemogoča ali omejuje poslovanje," je v pismu članom GZS zapisal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
Lani je Sazor med imetnike avtorskih pravic razdelil 524.279 evrov. Odgovora na vprašanje, kdo so bili največji prejemniki med založniki in avtorji, nam zaradi varovanja osebnih podatkov niso razkrili.
Blizamo se dnevu ko nam bodo dali na usta stevec za zrak..
Upam, da ne bo polomija v obliki SAZAS.
ni to ono, ko so ustanovili novo agencijo, da pobira ta prispevek?