Od velikopoteznih napovedi aprila lani je ostalo bore malo, res bomo vsak mesec plačevali približno deset evrov manj, a učinki za proračun bodo katastrofalni, proračunska luknja bo v enem letu kar 240 milijonov evrov.

Za primerjavo: prihodnje leto je kljub visoki inflaciji predvidena zamrznitev socialnih transferjev, ker v proračunu vlada ne najde med 50 in 70 milijonov, ki bi bili potrebni za uskladitev z inflacijo. In še druga primerjava: da bi zbrali 156 milijonov evrov za obnovo Slovenije pa je vlada uvedla obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bomo plačevali vsi. 

Trimesečna zamuda, potem pa še enak izračun

Vlada je letos aprila napovedala, da bo obvezni prispevek uveden septembra, nato pa so datum uvedbe prestavili na 1. januar 2024. Do takrat je premija dopolnilnega zavarovanja zamrznjena, državi pa zaradi tega grozi odškodninska tožba zavarovalnic, ki s tako določeno premijo delajo izgubo.

Predsednik vlade Robert Golob je na aprilski novinarski konferenci podvomil v izračune zavarovalnic, a je nato Inštitut za ekonomska raziskovanja izračunal praktično enako kot zavarovalnice, ker je 35 evrov prenizek prispevek, pa bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje prihodnje leto 140 milijonov evrov primanjkljaja, ki ga bo moral pokriti proračun.

"Ocenjujemo, da je trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna. Predvidevamo, da bi se morala povečati vsaj za 10 evrov," je 12. oktobra po seji skupščine povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Spomnimo, Generali je nameraval dopolnilno zavarovanje maja podražiti na malo manj kot 45 evrov.

Primanjkljaj bo nastal kljub temu, da bodo obvezni prispevek morali plačevati tudi tisti, ki dopolnilnega zavarovanja niso plačevali, takih naj bi bilo šest odstotkov, skupaj naj bi ti letno plačali 20 milijonov evrov.

"Prepričan sem, da je ogromno rezerv," je ob napovedi sprememb dejal Golob, a jih od takrat, kot kaže, še niso odkrili.

Direktor bo zdaj plačeval manj kot čistilka

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je najbolj nepravičen davek v Sloveniji, saj je zdaj enako plačala snažilka in predsednik uprave," je aprila dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. A učinek rokohitrskega ukrepa bo prav obraten, saj bo po novem predsednik uprave plačeval skoraj pol manj kot snažilka.

Ker gre za obvezen prispevek, se bo plačeval od bruto plače in bo znižal dohodninsko osnovo. Kdor ne plačuje dohodnine (večina upokojencev), bo plačal 35 evrov, čistilka, ki je najbrž v najnižjem dohodninskem razredu, bo plačala 35 evrov in zaradi tega 5,60 evra manj dohodnine, kar pomeni, da bo njena plača 29,40 evra nižja. Direktor, ki je zelo verjetno v najvišjem davčnem razredu, kjer je dohodnina 50-odstotna, bo prav tako plačal 35 evrov zdravstvenega prispevka, a hkrati 17,50 evra manj dohodnine, kar pomeni, da bo njegova plača le 17,50 evra nižja.

Zaposleni s povprečno plačo bo tako plačeval 35 evrov prispevka, a imel zaradi tega le približno 25 evrov nižjo plačo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni edini prispevek za zdravstvo, čistilka s 1200 evri bruto plače plača 160 evrov prispevkov za zdravstvo, direktor s 7000 evri bruto pa 940 evrov (upoštevani so prispevki delavca in delodajalca). Poleg tega pa zdaj oba plačujeta še 35,67 evra dopolnilnega zavarovanja, kar pomeni, da za zdravstvo čistilka plača 196 evrov, direktor pa 976 evrov. 

Dodatna sto milijonov evrov velika luknja, o kateri niso imeli pojma

Zaradi nižje dohodninske osnove, ki bo posledica novega prispevka bo v proračunu stomilijonska luknja, o kateri se ministrom in poslancem, ki so velikopotezno napovedali spremembo, ni niti sanjalo.

Skupaj je strošek ukinitve dopolnilnega zavarovanja samo prihodnje leto 240 milijonov evrov. Za primerjavo, s solidarnostnim prispevkom za obnovo Slovenije naj bi jih zbrali 156 milijonov. 

Ocenjujemo, da bodo fizične osebe plačale za okoli 81 milijonov evrov solidarnostnega prispevka, ob predpostavki, da se nihče ne bi odločil za solidarnostno soboto. Poleg tega pa bodo obvezni solidarnostni prispevek plačale tudi pravne osebe. Ocenjujemo, da bomo z njihove strani zbrali okoli 71 milijonov evrov prispevka. Manjši del prihodkov pa je pričakovati tudi iz naslova obdavčitve fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, za katere ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine in v tem primeru bi pridobili še okoli 4 milijone evrov. Skupaj lahko torej v prvem letu pričakujemo nekje okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. 

"Kje bomo dobili denar? V tem vmesnem obdobju v proračunu, če bo treba, po letu 2025 pa moramo priti do novega sistema," je aprila napovedal  Golob. Če se ne bi loteval ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi v proračunu ostalo skoraj toliko denarja, da ne bi bilo treba uvesti solidarnostnega prispevka, ki naj bi ga plačevali dve leti. Fiksni prispevek za zdravstvo v višini 35 evrov je sicer predviden le do konca leta 2024, do takrat naj bi se dogovorili o socialno pravičnem financiranju zdravstva.

"Od te piarovske poteze ne bo nobene koristi, ena dajatev se bo preoblikovala v drugo, vse pa bodo ljudje plačali," se je aprila na napoved ukinitve dopolnilnega zavarovanja odzval poslanec SDS Zvone Černač.

Foto: gov.si Valentina Prevolnik Rupel

Nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo dejala, da najbolj sistemski pristop vidi v prelitju novega obveznega prispevka v prispevno stopnjo in nato zvišanje prispevne stopnje. Če bodo morali minus zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pokriti le zaposleni, bo to pomenilo zelo veliko dodatno obremenitev plač. 

janez.zalaznik@styria-media.si