Shod. "Po zaključku javne razprave je ministrstvo za 
izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) iz postopka priprave novega visokošolskega zakona izključilo kritične deležnike in za zaprtimi vrati usklajevalo zakon s tistimi, ki so se z njim strinjali že od začetka. S tem mislimo predvsem na univerzitetni menedžment in študentom popolnoma odtujeno Študentsko organizacijo Slovenije (Šos)," pravijo v društvu Iskra.

Čeprav je MIZŠ v javnost dal novo različico zakona, ki ga podpirajo tako rektorji kot Šos, pa to profesorjev in študentov to ni prepričalo, zato gredo danes na ulice.

Argumenti za in proti

Na MIZŠ poudarjajo, da uvajajo nove varovalke pri omejevanju plačljivega študija. Fakultete ne bodo mogle več prosto razpisati mest na izrednem študiju, temveč bodo lahko šolnine računali 40 odstotkom študentov, če bodo imeli prej razpisana mesta za brezplačen študij. Pri tem število brezplačnih mest ne sme biti manjše od povprečja preteklih treh let. "To je pomembno sredstvo proti neupravičenemu zniževanju števila neplačljivih študijskih mest," pojasnjujejo na MIZŠ. "Še vedno gre za varčevalni zakon, ki rešitev za financiranje vidi v šolninah in omejevanju pravic zaposlenih, njihovemu odpuščanju in povečanju obremenitev," pa trdi Jaša Lategano iz Iskre.

Vsi skupaj, a eni na ulici

V Šosu želijo delež plačljivih mest s 40 zmanjšati na 20 odstotkov. Zakon vseeno podpirajo, protestov pa ne. Menijo, da je protest legitimen, kadar ima široko podporo. "Vsekakor pa mora temeljiti na verodostojnih in argumentiranih očitkih, česar pa v tem primeru ne moremo trditi. Glede na povedano protesta ne ocenjujemo kot nezaupnico Šosu, ampak prej kot nezaupnico organizatorjev protesta pripravljalcu zakona, torej MIZŠ."

Študentom in profesorjem ob boku danes ne bo stalo niti vodstvo ljubljanske univerze, kjer sicer pravijo, da imajo isti cilj: "Dokler se MIZŠ pogovarja in usklajuje z vsemi interesnimi skupinami, posebej pa s študenti, je mogoče cilje doseči prek razgovorov." Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je vesel kritičnih študentov. "Vsi smo na isti strani, proti šolninam in privatizaciji. Prav je, da študenti izrazijo svoje mnenje, saj je v državi dovolj političnih sil, ki si želijo šolnin," meni Pikalo.