“Država mora razumeti, da je Slovenija tako majhna, da jo moramo začeti tržiti kot turistično destinacijo in začeti razmišljati drzneje, kar pomeni tudi razumeti, da je golf del turistične infrastrukture, da je to del naše ponudbe,” je pred dnevi dejal Peter Bossman, piranski župan.

Župani projekt podpirajo
Gradnji golfigrišča v Sečovljah se očitno obeta nov zagon, saj so obalni župani na skupni koordinaciji v začetku meseca ta projekt podprli. Zdaj bosta koprska (ta četrtek) in izolska občina (naslednji četrtek) na svojih občinskih svetih obravnavali še sklep o podpori in o zagotavljanju morebitnih nadomestnih zemljišč v svojih občinah za izgubo kmetijskih zemljišč v Sečovljah. Ravno to je bila namreč zadnja ovira ministrstva za kmetijstvo. Izolska občina je svoje soglasje pogojevala z ureditvijo ceste Sečovlje–Parecag–Korte, v Piranu pa so zato obljubili, da jo bodo uredili naslednje leto.

Kmetje nasprotujejo
Gre sicer za skupno skoraj 75 hektarjev zemljišč, ki so večinoma v lasti države in v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč, od tega je šest hektarjev v Piranu, 18,3 v Izoli in 49,9 v Kopru. V Združenju zakupnikov kmetijskih zemljišč v slovenski Istri so sicer proti gradnji igrišča, saj menijo, da gre za uničevanje najboljše kmetijske zemlje, in bojijo se, da bi s pesticidi lahko onesnažili bližnje soline in morje. Valentina Turk Balaban, direktorica investitorja Golf Istra, odgovarja, da je načrtovana izgradnja igrišča v Sečovljah predvidena po najvišjih mednarodnih standardih USGA in zasnovana na konceptu ekološkega igrišča za golf. Gašpar Gašpar Mišič, piranski podžupan in koordinator projekta za golfigrišče, pojasnjuje, da bi lahko ravno okoliški kmetje imeli od igrišča največ, saj bi lahko svoje izdelke ponudili gostom.