Informacijska pooblaščenka (IP) univ. dipl. prav. Mojca Prelesnik prejema številna vprašanja posameznikov in delodajalcev, ki so znašli v negotovosti zaradi napovedanega ukrepa s strani vlade o obveznem merjenju temperature zaposlenih in obiskovalcev.

“Če bi zdravstveni strokovnjaki bodisi na nacionalni ravni za določene situacije bodisi na strokovnjaki medicine dela na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredelili kot potreben, učinkovit in nujen, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika, torej brez prekomerne obdelave osebnih podatkov,” pravi. Obenem opozarja, da IP ob skopih informacijah o ukrepu, razume in deli stisko vseh, ki se jih ukrep dotika, “saj ni jasno, kako ga zakonito izvajati.”

Covid-19 Te novosti pri uporabi mask bodo veljale že jutri

Glede na razpoložljive informacije predlaga, da lastniki in vodstva podjetij od strokovnjakov za medicino dela pridobijo oziroma dopolnijo oceno tveganja širitve Covid-19 okužb v podjetju ter pravočasno uvedejo vse svetovane preventivne ukrepe glede na priporočila in ugotovitve medicinske stroke.

Ob tem poudarja, da morajo biti vsi ukrepi namenjeni preprečevanju širjenja bolezni Covid-19 prilagojeni glede na konkretna prepoznana tveganja v posameznih situacijah in da je treba vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika glede na zasledovani zakoniti cilj.

Nizko učinkovit in drag ukrep

V sporočilu za javnost je informacijska pooblaščenka izpostavila tudi eno od priporočil Evrospke komisije, ki je ukrep merjenja temperature ocenilo kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. “Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Prav tako pa številni posamezniki, ki so okuženi z virusom, ki povzroča bolezen Covid-19, ne kažejo znakov povišane temperature,” opisuje.

Covid-19 Največ smrti po aprilu

Dodaja, da delodajalci glede na določbe veljavne delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih. 

Med drugim je tako pozvala k presoji, ali je res nujno izvajati takšen ukrep: “Ali je res nujno in primerno, da delodajalec ali druga organizacija meri in spremlja telesno temperaturo zaposlenih, vseh zaposlenih ali samo določenih ali celo tudi obiskovalcev?”

Meni, da je treba presoditi, ali je glede na zahteve varovanja zdravja in organizacije delovnega procesa to res treba početi sproti ves čas delovnega procesa oziroma ob vsakem vstopu v prostor: “Pri tem je vsekakor pomembno vprašanje, ali samo stalno merjenje temperature, ki se zviša ob izbruhu okužbe, resnično lahko prepreči, da se zaposleni ali druge osebe okužijo.”

Po njeni oceni se je treba vprašati, ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe in zagotavljanja nemotenega delovnega procesa.

“Kolikor gredo priporočila zdravstvene stroke ali celo zakonski predlogi v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba zaposlene o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe. Prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov in zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne  varovalke: minimizacija in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, skrb za točnost in ažurnost podatkov,” je sklenila.

anja.scuka@zurnal24.si