Odbor državnega zbora (DZ) za finance in monetarno politiko je v zgodnjih jutranjih urah po slabih osmih urah končal razpravo o dopolnilih na zakon za uravnoteženje javnih financ.

Na seznam številnih varčevalnih ukrepov so dodali zaostritev pogojev za upokojevanje.

Po novem ne bo več mogoče uveljavljati dodane dobe za študij in vojaški rok, moški pa si ne bodo mogli znižati starostne meje z upoštevanjem otrok.

Omenjeno naj bi začelo velati takoj, pomenijo pa zvišanje starostne meje za upokojitev. S tem bo v proračunu privarčevanih okoli 27 milijonov evrov na letni ravni.

"To je mala pokojninska reforma"

Predlog je po poročanju Radia Slovenija med sejo odbora kritizirala opozicija. Andreja Černak Meglič iz SD je tako dejala: "Ampak tole, kar imamo pred sabo, gospe in gospodje, to je mala pokojninska reforma, ne da bi ljudje to vedeli."

Na sprejeta dopolnila so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. "Spreminjanje pogojev za upokojevanje ni bilo vključeno v vsebino, ki je bila predmet dialoga med vlado in sindikati," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

"Takšen predlog, ki je prišel v ponedeljek, nas je presenetil," je poudaril in pozval poslance, naj takšno dopolnilo umaknejo.

"Nestrateška" poteza vlade

Predstavnica ZSSS pa je pred tem povedala, da bi lahko, če bo ta amandma sprejet na seji Državnega zbora, lahko umaknili zavezo, ki so jo dali vladi, da ne bodo zahtevali referenduma na zakon za uravnoteženje javnih financ.

Kot je še povedala, jih je "nestrateška" poteza vlade presenetila, ker se je to dogaja tik pred podpisom dogovora s sindikati javnega sektorja.

Pergam zahteva sestanek z Vizjakom

Konfederacija Pergam je medtem že zahtevala sestanek z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom.

Tema sestanka pa naj bi bilo sprejemanje zakona za uravnoteženje javnih financ, zlasti pa dopolnila k zakonu, ki spreminjajo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pokojnine ne bodo smele biti višje od 1450 evrov

Na področju pokojnin je bilo sprejeto dopolnilo, po katerem pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, ne bodo smele biti višje od 1450 evrov, letni dodatek (v različnih zneskih) pa bodo dobili tisti s pokojnino, nižjo od 622 evrov.

Pri tem je nekatere opozicijske poslance zanimalo, ali je spremembe pokojninske zakonodaje dopustno spreminjati glede na to, da lani sprejeta pokojninska reforma ni bila potrjena na referendumu.

Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve jim je pojasnil, da glede tega ni nobene bojazni, saj nobena od rešitev, ki je predlagana, v omenjeni reformi ni bila predlagana.

Člani odbora so z dopolnilom dvignili višino dohodka za tiste, ki padejo v četrti dohodninski razred, na slabih 70 tisoč evrov bruto. Uvedbo dodatnega dohodninskega razreda je sicer predlagala SD, podprla pa jo je tudi koalicija. Glede tega je finančni minister Janez Šušteršič na odboru pojasnil, da se omenjeni razred uvaja kot začasen ukrep, "kot neke vrste krizni davek", od njega pa si letno v proračunu obetajo okoli 15 milijonov evrov.

Omilili nekatere varčevalne ukrepe

Pri tem so koalicijski poslanci z dopolnili omilili nekatere varčevalne ukrepe, za člene, ki zadevajo odprta vprašanja s sindikati, pa poskrbeli, da so ostali odprti.

Tako so člani odbora pustili odprte možnosti, da na plenarnem zasedanju DZ, ki je predvideno za četrtek in petek, v zakon z dopolnili vnesejo morebitni dogovor s sindikati javnega sektorja, ki bo predvidoma dokončno znan danes.

Normativi, nižanje plač, regres, plačna nesorazmerja

Med drugimi denimo ostajajo odprti členi, ki govorijo o spremembah normativov in standardov v šolstvu, normativih v vrtcih ter členi, ki se nanašajo na nižanje plač javnih uslužbencev, regres, odpravo plačnih nesorazmerij in nižanje nekaterih pravic iz dela javnih uslužbencev.

Drugi maj ostaja praznik

Med ukrepi, s katerimi je koalicija na zahtevo sindikatov omilila nekatere ukrepe, nekatere omilitve pa sta zahtevali tudi koalicijski stranki DeSUS in NSi, je bilo denimo sprejeto dopolnilo, da drugi maj ostaja dela prost dan. Prav tako je bilo sprejetih več dopolnil s področja družinske politike.

Med njimi dopolnilo, po katerem starši za drugega otroka v vrtcu plačajo 30 odstotkov stroškov. Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, da bo starševsko nadomestilo, ki se izplačuje po prvih treh mesecih porodniške (ta ostaja še naprej 100-odstotna), znašalo 90 odstotkov osnove in se v zadnjih treh mesecih ne bo znižalo na 80 odstotkov, kot je bilo sprva predvideno. Bo pa nadomestilo 100-odstotno, kadar osnova ne bo presegla 763 evrov.

Številna dopolnila zavrnjena

V poslanskih skupinah SD in Pozitivne Slovenije so na zakon vložili številna dopolnila, vendar jih je koalicija večino zavrnila. Tako je zavrnila dopolnila SD, da se črtajo členi, ki uvajajo nekatere spremembe v osnovnem šolstvu, kot so postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta za učence prvega razreda, nižanje ur izbirnih predmetov in spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja.

Ob tem je Majdo Potrato (SD) presenetilo, da so se takšne rešitve znašle v zakonu, ki je naravnan varčevalno. Po njenem mnenju namreč rešitve prinašajo le dodatne stroške. Opozorila je tudi, da so bile sprejete brez soglasja stroke.

Razprava je sicer tudi tokrat minila ob opozorilih opozicijskih poslancev, da se omenjeni zakon sprejema prehitro in da bi si bilo treba za nekatere rešitve vzeti več časa. Renata Brunskole iz Pozitivne Slovenije je tudi opozorila, da nekatere spremembe nimajo nobene zveze z varčevanjem.

18 ur za 350 dopolnil

Na zakon je bilo sicer vloženih več kot 350 dopolnil, zanje pa so člani odbora na dveh maratonskih nočnih zasedanjih porabili 18 ur. Zakon sicer z rebalansom proračuna, ki ga je odbor za finance obravnaval v torek, predstavlja temeljno zakonsko podlago za varčevalne ukrepe, ki jih je pripravila vlada. Odbor bo zdaj na podlagi sprejetih dopolnil pripravil dopolnjeni predlog zakona, ki ga bo DZ obravnaval na izredni seji, sklicani za četrtek in petek skupaj z rebalansom.