Zakon določa, da morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev vsako leto v sklad plačati dva odstotka bruto letnega prihodka. Osnova za obračun so prihodki od prodaje avdiovizualnih medijskih storitev ter od naročnin in oglaševanja, ki jih v Republiki Sloveniji ustvari ponudnik avdiovizualne medijske storitve. Bodo morali dva odstotka od prihodkov plačevati vsi operaterji in ali se bodo zato podražili paketi?

Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da je treba ločiti med ponudniki avdiovizualnih storitev in operaterji (distributerji). Slednji so zavezanci le, če ponujajo avdiovizualne storitve (običajno so to storitve videa na zahtevo). Pri nas sta RTV SLO in Telekom (Planet TV) hkrati operaterja in ponudnika avdiovizualnih storitev (linearnih in na zahtevo), pravijo. Zagotavljajo, da se prispevek obračunava zgolj od teh storitev in ne od prihodkov iz drugih dejavnosti.

Glede na to, kako je zakon napisan, pa po mnenju poznavalca ni izključeno, da bodo inšpektorji za kulturo ali sodišča sporno določbo začeli razlagati drugače in razširili osnovo za obračun prispevka tudi na druge prihodke.

V predlogu zakona je ministrstvo zapisalo, da naj bi v sklad prispevalo okrog dvajset podjetij, vsako povprečno deset tisoč evrov na leto. Zanimalo nas je, katera so ta podjetja. "Prepoznali smo naslednjih 18 ponudnikov, za katere predvidevamo, da bi bili v tem trenutku zavezanci po predlogu zakona: PICKBOX NOW (Slovenian), HBO GO Slovenia, Apple TV+ (SI), YouTube Premium (SI), Netflix (SI), Amazon Prime (Slovenia), Hopster (Slovenia), POP TV d.o.o. Ljubljana, Planet TV d.o.o., TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Kanal A d.o.o., TSmedia, d.o.o., TELEVIZIJA NOVO MESTO d.o.o., T - 2 d.o.o., TIPK d.o.o., EXODUS, d.o.o., Telemach d.o.o., A1 Slovenija, d. d.," so nam pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Pri 11,99 evrih naročnine na Netflix dva odstotka za proračunski sklad pomenita 24 centov, a osnova za obračun ne bodo le prihodki od naročnin, temveč tudi drugi prihodki od prodaje avdiovizualnih medijskih storitev ter oglaševanja. To pomeni, da bo prispevek Netflixa v konkretnem primeru lahko pomembno višji.

Oglasi, podnapisi ali tisoč naročnikov

Bodo pa morali plačevati tudi tuji izdajatelji programov. V zakonu je določeno, da se določba o plačevanju prispevka ne uporablja "za televizijske programe, namenjene izključno poročilom, športnim dogodkom, igram, oglaševanju, televizijski prodaji ali video stranem". Na ministrstvu so potrdili, da bodo morali plačevati tudi tuji programi, na primer Fox ali Discovery. "Zavezanci bodo tudi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, nad katerimi Republika Slovenija nima pristojnosti (tuji ponudniki), njihove storitve pa so ciljno usmerjene na njeno ozemlje," so pojasnili na ministrstvu. Da je storitev ciljno usmerjena na področje Slovenije kažejo oglasi, namenjeni gledalcem v Sloveniji, podnaslovljeni ali sinhronizirani programi ali več kot tisoč naročnikov v Sloveniji.

"Če bodo morali plačevati ta prispevek, bodo to gotovo zaračunali nam, mi pa potrošniku," pravi naš sogovornik iz vrst operaterjev, ki ni želel biti imenovan. Dodaja, da prispevek, kot je trenutno predviden v predlogu zakona, domačih in tujih izdajateljev programov ne bo obremenil le pri dejavnosti videa na zahtevo, temveč bo z novim prispevkom obremenjena tudi dejavnost izdajanja splošnih televizijskih programov, kot so na primer POP TV, Kanal A, Planet TV, televizijski programi Fox in drugi. "To pomeni, da bodo prihodki v sklad na letni ravni bistveno višji od predvidenih dvesto tisoč evrov. Pričakovati je, da bo ta dodatna obveznost povzročila nezanemarljiv dvig cen storitev za končnega uporabnika," pravi. 

Kdo bo zavezanec za plačilo programov Pro plus, ki so na voljo tudi v videoteki Voyo?

Zavezanec bo ponudnik storitve video na zahtevo, to je POP TV d. o. o. Ljubljana.

Eno od pomembnih vprašanj bo, kako bodo v praksi obravnavali ogled televizijskih vsebin z zamikom. V odgovoru, ali bo moral na primer Telemach plačevati dva odstotka od vseh prihodkov, so namreč na ministrstvu za kulturo odgovorili, da mu ne bo treba plačevati od prihodkov od linearne avdiovizualne medijske storitve. "Telemach je kabelski operater, zato bo zavezanec za plačilo prispevka od prihodka storitev, ki štejejo med avdiovizualne medijske storitve (video na zahtevo) in ne od prihodkov iz naslova distribucije (retransmisije) televizijskih programov (linearne avdiovizualne medijske storitve)," so zapisali na ministrstvu. Načeloma ogled televizije z zamikom ne spada med avdiovizualne storitve, saj operater nima pravice spreminjati programa. Tudi pri ogledu nazaj se tako predvajajo isti oglasi, kot v primeru linearnega spremljanja programa.

janez.zalaznik@zurnal24.si