S 1. julijem 2025 za vse zaposlene, samozaposlene, kmete in upokojence prihaja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Povprečni zaposleni bo plačal 24 evrov (in še 24 evrov delodajalec), povprečni upokojenec pa 10 evrov, dodatno bodo morali približno sedem evrov plačali tudi popoldanski s. p.-ji. 

Zaposleni bodo od svoje plače v blagajno za dolgotrajno oskrbo prispevali odstotek svoje bruto plače (en odstotek bo plačal še delodajalec), samozaposleni in kmetje pa bodo plačevali dva odstotka, saj so sami svoj delodajalec in morajo poravnati tudi prispevke delodajalca. Prispevku ne bodo ušli niti tisti, ki delajo prek podjemnih in avtorskih pogodb (več v izračunu).

Bodo plačevali tudi študenti?

Kaj pa študenti? Na ministrstvu za solidarno prihodnost so nam povedali, da večini študentov prispevka ne bo treba plačevati, izjeme so le tisti študenti, ki niso zavarovani kot družinski člani (do konca šolanja, vendar največ do konca študijskega leta, ko dopolni 26 let). Povedano drugače, 27-letni študent ali poročeni/a študent/študentka, ki delata preko študentskega servisa, bosta morala plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, vendar je takih primerov relativno malo.

Samozaposleni bodo prispevke plačevali za nazaj, torej bodo prvo položnico za prispevek za dolgotrajno oskrbo prejeli avgusta 2025. Plačevali bodo dva odstotka od minimalne osnove, ki je 60 odstotkov povprečne plače, trenutno to znaša 26,65 evra. 

Izračuni – kdo bo plačeval in koliko?

V izračun redno zaposlene osebe  smo vzeli povprečno plačo za julij (zadnji dostopen podatek Sursa), ki znaša 2379,68 evra, kar pomeni, da bo posameznik s takšno plačo v sistem prispeval 23,80 evra, prav toliko pa bo v blagajno za dolgotrajno oskrbo prispeval njegov delodajalec (skupno torej 47,60 evra).

Povprečna pokojnina v letu 2023 (z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe) je znašala 1032 evrov in če vzamemo za izračun to številko, bo "povprečni" upokojenec mesečno prispeval 10,32 v blagajno za dolgotrajno oskrbo. Upokojenec z 800 evri pokojnine bi plačal 8 evrov, upokojenec s 1500 evri pokojnine pa 15 evrov. 

Koliko bodo plačevali tisti, ki so ravno odprli s. p.? "Če gre za samozaposlenega, ki je ravno odprl s. p. in je/bo obvezno zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, je zavarovalna osnova določena po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V primeru vstopa na trg je zavarovalna osnova samozaposlenega določena v minimalni višini, to je 60 % povprečne plače, od katere se bo torej plačeval tudi obvezni prispevek za DO (od 1. 7. 2025 dalje), poleg ostalih prispevkov za socialno varnost," so za Žurnal24 pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost.

"V primeru bruto dohodka v višini 800 € bi torej nekdo, ki je prejel ta dohodek preko podjemne in avtorske pogodbe, moral obračunati prispevek za DO od enake osnove, kot to velja za ostale prispevke za socialno varnost. Ob taki višini bruto dohodka bi torej prispevek za DO, ki bi ga plačal prejemnik dohodka, znašal 7,2 €. Enak znesek prispevka za DO bi obračunal tudi delodajalec (izplačevalec dohodka)," so nam odgovorili na ministrstvu.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo tudi za "popoldance"

Če osebe opravljajo dejavnost kot postranski poklic in so torej v obvezno zavarovanje vključene na drugi podlagi (torej imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas), bodo morale plačati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, pri čemer je zavarovalna osnova enaka, kot to velja za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (določena v višini 25 % povprečne plače). Povedano drugače ob upoštevanju trenutne povprečne plače bi prispevek popoldanskega s. p.-jevca znašal 7,5 evra.

Nekaj bo prispevala tudi država

Iz proračuna bo država za dolgotrajno oskrbo namenila 190 milijonov evrov letno (približno 600 milijonov evrov letno bo država pobrala s prispevkom), po letu 2028 bo za uporabnike dolgotrajne oskrbe možna uvedba doplačil, če predvideni finančni viri ne bodo zadoščali za kritje stroškov sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer: 

• 10 % vrednosti nedenarne storitve v obliki:
  - dolgotrajne oskrbe na domu,
  - celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji,
  - dnevne dolgotrajne pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe,
  - oskrbovalca družinskega člana (10 % delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe);
• 20 % vrednosti storitve dolgotrajne oskrbe iz okvira pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Ministrstvo za solidarno prihodnost smo povprašali tudi, kako v tem trenutku poteka izdajanje odločb za oskrbovalca družinskega člana (ODČ) oz. koliko oskrbovalcev družinskega člana že imamo. "Stanje glede pravice do ODČ v začetku septembra je sledeče: izdanih odločb je 1.319 (999 pozitivnih in 320 negativnih) – upoštevane so vse prevedbene vloge in vse nove vloge, ki imajo izdane odločbe," so odgovorili za naš medij.

Dodali so, da če je "slediti trendu, bomo do konca leta prišli do ocenjenega števila ODČ (tj. 1600 ODČ), v letu 2025 pa se predvideva 1.900 oskrbovalcev družinskih članov". 

dezurni@styria-media.si