Zakonski predlog, ki ga bodo predstavniki Srebrne niti vložili s 5.513 podpisi volivk in volivcev, omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Predlagatelji pričakujejo, da se bo razprava o zakonu začela po parlamentarnih počitnicah, torej po 1. septembru. Želijo si, da se zakonu v Državnem zboru nameni široka razprava, s katero bi se razjasnile še zadnje morebitne dileme. 

"Koalicija se zaveda, da tak zakon lahko pomaga prav vsem," pravi vodja skupine, ki je pripravila zakonski predlog, Andrej Pleterski. "Verjamem, da bodo našli moč in voljo, da ta predlog zakona podprejo." V primeru, da trenutna sestava državnega zbora zakona ne sprejme, bodo počakali na sestavo, ki bo temu bolj naklonjena, je napovedal Pleterski.

Dejanska možnost zlorabe je po ocenah društva Srebrna nit, v okviru katere je predlog zakona nastal, nična. Z zakonom bi namreč določili stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po preučitvi vseh možnosti še morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljenja s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.
"Na načelni ravni je podpora zakonu velika, bomo pa s pogovori nadaljevali tudi v prihodnje. Pomembno je, da glede zakona ni dvomov o morebitnih zlorabah, ki so največkrat izpostavljeno vprašanje, kot tudi o drugih vsebinah, ki so pomembne tako za odločevalce, kot tudi široko javno podporo," pravijo pri Srebrni niti.

Preberite:  Slovenija "Zdravniki se o evtanaziji pogovarjajo s figo v žepu"

Predlog izrecno odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predstavniki Srebrne niti so se sestali z vsemi parlamentarnimi strankami, razen s stranko SDS, ki je njihova vabila na srečanje in pogovor o zakonu večkrat zavrnila. 

Poslance in poslanke pozivajo, naj pri odločanju ne spregledajo dejstva, da so med nami vedno bolniki, ki si želijo to možnost. Mnogim namreč niti paliativna oskrba ne prinese lajšanja bolečine in trpljenja. Naj teh bolnikov z odločanjem ne prikrajšajo za takšno možnost zgolj zato, ker določene družbene skupine pri nas na to še niso pripravljene. "Ob oddaji zbranih podpisov podoživljam podporo, ki smo jo v minulih mesecih začutili med ljudmi. Predlog zakona zdaj roma v poslanske klopi. Pred nami je še dolga pot, a zaupam predsedniku vlade, da bo ta reforma, ki uživa široko podporo ljudi in varuje človekovo dostojanstvo, nazadnje uresničena," je dejal eden od soavtorjev zakona, Igor Pribac.   

Predlogu zakona nasprotujejo v zdravniški zbornici, komisiji za medicinsko etiko ter komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.