Državni zbor je včeraj več ur razpravljal o predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru. Največ kritik je požel predlog koalicije, ki govori o kaznovanju nedostojnega vedenja. V opoziciji menijo, da gre za napad na svobodo govora in utišanje kritik oblasti ter pot v represijo, medtem ko bi v koaliciji radi preprečili ulično nasilje. 

V noveli je tako predlog, po katerem bi z globo kaznovali tistega, ki se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve. Koalicijske poslanske skupine so najprej predlagale globo od 500 do tisoč evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, nato pa so zakon razširile na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov.

Amandma opozicije zavrnjen

V opoziciji so s prošnjo, da bi to določbo črtali, naleteli na gluha ušesa, zato so pripravili dopolnilo, s katerim bi zakonski predlog vrnili v prvotno obliko, torej brez omenjene določbe, ki razburja javnost. 

Kot je danes pred glasovanjem dejala poslanka LMŠ Tina Heferle, "policist na terenu, ko bo soočen z dejanskim stanjem, ne bo mogel oceniti, ali gre za izpolnjevanje znakov prekrška ali kaznivega dejanja", saj bo to temeljilo na njegovi osebni presoji. Tako bo po njenih besedah vse odvisno od posameznega policista. "Nedopustno je, da dopuščamo takšno kaznovalno politiko, pravilna odločitev je, da se sporni člen briše," je dejala.

Amandma opozicije, s katerim bi zakon vrnili v prvotno stanje, je bil zavrnjen. Podprlo ga je le 42 poslancev, 44 pa je glasovalo proti.

Vladni zakon podprlo 43 poslancev, 44 pa je glasovalo proti

Sledilo je glasovanje o vladnem predlogu novele zakona. V poslanski skupini SD so priznali, da so določene rešitve v zakonu res ustrezne, a zaradi spornega predloga novele ne bodo podprli. Strinjala se je tudi Janja Sluga iz skupine nepovezanih poslancev, ki je poudarila, da se namesto težav, ki nam jih povzroča epidemija, ukvarjamo s "ceniki za žalitve teh in onih". Opozorila je tudi na obnašanje članov vlade na spletu, ki po njeni oceni žalijo in grozijo vsem državljanom.

Marko Bandelli iz SAB pa je spomnil na prve aktivnosti fašizma. "Med prvimi je bilo utišanje glasnih oseb," je dejal. Opozoril je na možnost policije, da zgolj zaradi izražanja mnenja lahko kaznuje ljudi ter jim s tem zagreni življenje. Apeliral je na manjšinske poslance, naj se glasovnja vzdržijo.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar pa je dejala, da so bili člani koalicije označeni za fašiste in doživeli napade na ulici. "Vse se začne verbalno, z grožnjami, konča pa z nasiljem," je poudarila. "Tisti, ki podpirate nasilje, boste glasovali proti zakonu," je dodala.

A tudi vladni predlog ni dosegel dovolj glasov. Za je glasovalo 43 poslancev, proti pa 44.

Zakon so podprli vsi poslanci SDS, NSi, SMC in SNS, poslanec DeSUS Robert Polnar ter poslanec manjšine Ferenc Horvath. 

Proti pa so glasovali vsi poslanci LMŠ, SD (z izjemo Soniboja Knežaka, ki je bil odsoten), Levice, SAB, NeP ter dva poslanca DeSUS - Ivan Hršak in Branko Simonovič. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je bil odsoten. 

Glasovanja se je kot edini vzdržal poslanec manjšine Felice Žiža.

dezurni@styria-media.si