Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je znašal 242 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Rast EBITDA je predvsem posledica dobrega poslovanja segmenta trgovsko blago in storitve ter skrbnega ravnanja na področju stroškovne učinkovitosti.

Kot so v sporočilu za javnost danes zapisali v Petrolu, je bilo poslovanje med januarjem in septembrom zaznamovano z regulacijo cen naftnih derivatov in geopolitično negotovostjo, kljub temu pa sta družba in skupina poslovali uspešno in stabilno.

Rezultati po navedbah predsednika uprave Saša Bergerja odražajo sposobnost prilagajanja in premišljenega ter skrbnega poslovanja. "Obstoječi regulativni okvir v Sloveniji nam še vedno ne omogoča pokritja vseh operativnih stroškov in zato ne zagotavlja pogojev za dolgoročno rast, zlasti ob naraščajočih okoljskih zahtevah, ki jih moramo financirati iz dejavnosti prodaje naftnih derivatov," je izpostavil, a dodal, da kljub temu rezultati potrjujejo, da je strategija diverzifikacije poslovanja uspešna.

Težave jim povzroča regulacija

Prodaja naftnih derivatov segmentu prodaje v Sloveniji ne glede na julijsko zvišanje marže - ta je, tako v Petrolu, še vedno daleč najnižja v Evropi - ostaja velik finančni izziv. Z regulacijo se Petrol sicer srečuje tudi na drugih trgih, kjer posluje, a je tam, kot poudarjajo v družbi, bistveno manj restriktivna.

Skupina Petrol, ki zaposluje 5936 ljudi, je v devetih mesecih prodala 2,9 milijona ton goriv in derivatov oziroma odstotek več kot v enakem obdobju lani. Ključni prispevek k tej rasti je povečanje prodaje na trgih jugovzhodne Evrope, kjer Petrol krepi svojo prisotnost in prodajne aktivnosti. Prodaja na slovenskem trgu je v tem obdobju stabilna, vendar pod pritiskom zaradi regulacije cen, opozarjajo. Manjši padec prodaje na trge EU je posledica lanske izredne prodaje zaradi pomanjkanja naftnih derivatov ob embargu na uvoz iz Rusije.

V segmentu trgovskega blaga in storitev je Petrol v prvih devetih mesecih ustvaril prihodke v višini 484,2 milijona evrov oz. 13 odstotkov več.

Število Petrolovih električnih polnilnic se je povečalo na 555. Petrol je v tem obdobju prodal tudi 14,6 teravatnih ur (TWh) zemeljskega plina in 8,4 TWh električne energije. Viden je rahlo negativen trend prodaje v segmentu poslovnih odjemalcev zaradi slabših makroekonomskih razmer, ne glede na to pa Petrol beleži rast števila gospodinjskih odjemalcev električne energije in zemeljskega plina, so zapisali v družbi.

Matična družba Petrol je prihodke z lanskih skoraj štirih milijard evrov letos znižala na 3,3 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja je znašal 74,6 milijona evrov, čisti dobiček pa slabih 93 milijonov evrov.

Investirajo v projekte energetske tranzicije

V poslovnem načrtu za letos je Petrol predvidel skupno 130 milijonov evrov investicij, od tega 44 odstotkov v projekte energetske tranzicije. "Zaradi izziva prenizkih marž smo bili v prvih devetih mesecih sredstva za investicije primorani prilagoditi oz. jih omejiti na najnujnejše. Za naložbe smo namenili 41,7 milijona evrov," so navedli in dodali, da v zadnjem četrtletju načrtujejo pospešitev investicijske aktivnosti.

"Prenizke regulirane marže v Sloveniji onemogočajo ustrezno financiranje dodatnih zakonsko obvezujočih korakov v energetski tranziciji, kot so stroški za vmešavanje biogoriv, CO2 dajatve in stroški, povezani z zagotavljanjem prihrankov energije pri končnih odjemalcih," so izpostavili v Petrolu, kjer pozivajo k prilagoditvi regulatornega okvira.

dezurni@styria-media.si