"Na trg ne želimo dati preveč premoženja hkrati, ker bi lahko prevelika ponudba povzročila padec cen," je ob predstavitvi upravljanja s premoženjem v slabi banki povedal Torbjörn Månsson, izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB): "Bilo bi kontraproduktivno, če bi na trg dali veliko nepremičnin in uničili cene." Slaba banka si mora prizadevati, da premoženje proda po čim višjih cenah, glede na mednarodne izkušnje pa bi za to potrebovali več kot pet let, pravi.

Na DUTB niso razkrili, koliko naj bi bilo teh nepremičnin. "Natančnih seznamov nimamo; ko bodo dokončni, pa bomo lahko govorili o tem. Sicer pa imamo nepremičnine, ki bodo neposredno prenesene in so torej že v lasti bank, prav tako pa tudi o tistih, ki so trenutno dane za zavarovanje in bodo prenesene v našo last ali pa ne. Verjetno bo manjši del tisti, ki je v lasti bank, in večji del tisti, ki je dan kot zavarovanje za kredite," pa pojasnjuje Janez Škrubej, direktor upravljanja premoženja na DUTB.

Kako so tujci vrednotili?

Po ocenah Geodetske uprave RS (Gurs) je bilo do konca lanskega leta neprodanih okoli 5.500 novih stanovanj, ki so ujeta v stečajnih postopkih ali nasedlih projektih oziroma so jih zasegle banke.

"Znana ni niti količina niti vrednost teh nepremičnin," dodaja pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine. Skrbi ga, ker nihče ne ve niti, kako so tuji revizorji dobili kakršnekoli ocene nepremičnin, ki bodo prenesene na slabo banko, saj pri tem po njegovem vedenju ni sodeloval noben slovenski ocenjevalec. Od teh uredba zahteva, da je postavljena cena poštena. Kožar je zadržan do tega, kako zaloge stanovanj v bankah vplivajo na trg nepremičnin tudi zaradi specifičnih pogojev prodaje in funkcionalnih pomanjkljivostih glede velikosti in lokacij, hkrati pa je prepričan, da odgovorni na slabi banki vseh nepremičnin ne bodo prodajali hkrati.

Poseg na trg bi bil prehud

Načrt DUTB, da bo nepremičnine na trg dajala postopoma, se zdi smiseln tudi Andreji Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete: "Popolnoma smiselno je, da se nepremičnine na trg odmerja tako, da se ob tem doseže čim višjo ceno, kar pomeni, da se jih prodaja postopoma."

Tudi Jože Poplatnik z agencije Domart meni, da je to pametna odločitev: "Če bi v trenutku dali vse nepremičnine na trg, bi bil to izjemno velik poseg na trg. To bi znižalo tudi cene drugih nepremičnin, s postopno prodajo pa se bo pričakovani padec zelo ublažil." Kot nepremičninski agent svetuje, naj tisti, ki najde stanovanje, ki mu ustreza po vseh merilih, to kupi, saj je v prihodnje pričakovati, da cene ne bodo niti padale niti se višale. Sicer naj čaka na primerno stanovanje, saj dokler pri nas ne bo gospodarske rasti oziroma večje zaposlenosti bodo stanovanja ostala neprodana.

Tadej Kotnik z ljubljanske fakultete za elektrotehniko pa je prepričan, da se padcu cen stanovanj pravzaprav ne moremo izogniti, "saj je trg na dolgi rok učinkovit in cene premakne na raven, ki ustreza ponudbi, povpraševanju in standardu prebivalstva". Ocenjuje, da bi povečana ponudba stanovanj na trgu lahko pospešila to padanje, a cene ne bodo padle nižje od vrednosti, ki bi jo dosegle zaradi tržnih zakonitosti.

Za eno kar 67 ponudb

Zaradi nižjih cen so na primer vse zanimivejša stanovanja v ljubljanskih Celovških dvorih. Stečajni upravitelj Vegrada AM Bojan Klenovšek jih je do zdaj prodal 66, druge pa trenutno prodaja z neposrednimi pogajanji. V drugem krogu je namreč dobil kar šest tisoč nezavezujočih ponudb za nakup (v prvem krogu okoli 270) in zdaj se s ponudniki pogaja o ceni: "Že tretji krog višajo cene, zato ne vem, kdaj jih bomo prodali – ko bodo ponudniki enkrat nehali višati cene." Te so zelo različne, saj ima za nekatera stanovanja po deset ponudb, za eno srednje veliko pa celo 67. Spomnimo, zadnja povprečna cena, na katero je pristala NLB, največja upnica Vegrada AM, je 1.500 evrov na kvadratni meter. Klenovšek dodaja, da so zanimiva stanovanja vseh velikosti, tudi štirisobna, ker so cenovno ugodna: "Odvisno je od razloga za nakup; nekdo kupuje, ker potrebuje, nekdo, ker v tem vidi primerno ceno ali ugoden nakup."

Preberite še komentar: Slaba banka – slaba logika