Domačini ostro nasprotujejo izkopavanju odložene bele žlindre z deponije PTO na pešngi. “Kar smo nalagali stoletja, bomo sedaj odkopavali. Zavod za zdravstveno varstvo je rekel zatraviti, vi pa boste rudarili. Nimamo več zaupanja v nikogar in se bojimo šlamparije,” je bilo slišati na včerajšnjem srečanju krajanov krajevnih skupnosti Koroška Bela, Slovenski Javornik in Blejska Dobrava s predstavniki Acronija in Harsco mineralov.

Direktor Acronija Slavko Kanalec meni, da je skrb krajanov upravičena, zato bodo v sodelovanju s Harscom razmislili o izpeljavi tega dela projekta. Če bi se izkazalo, da projekt onesnažuje okolje, Kanalec ne izključuje odstopa od projekta.

Predstavnici Acronija za ekologijo sta vztrajali, da je žlindra nenevaren odpadek. Temu krajani ne verjamejo tudi na podlagi analiz biotehniške fakultete, ki je pokazala visoke koncentracije težkih kovin v zemlji na Javorniku. Krajani s skepso sprejemajo nove tehnologije, “saj so bile že pred več kot desetimi leti ustanovljene delovne skupine za rekultivacijo onesnažene zemlje, pa še do danes ne vemo ali lahko uživamo solato z vrta,” je pojasnil domačin Roman Tomaš. Po besedah krajanov so nekateri na lastne stroške zamenjali zemljo na vrtovih, sedaj pa jih skrbi, da se bo strupen prah vrnil, zato zahtevajo neodvisen nadzor, ki bi predelavo ustavil takoj, ko bi se pokazalo morebitno onesnaženje.

Črna žlindra za asfalt
Domačini sicer ne nasprotujejo predelavi žlindre z začasne deponije ob Acroniju. Kanalec je povedal, da iščejo načine, kako ta večstoletni odpadek uporabiti kot surovino: “Problem s črno žlindro je rešen, saj jo uspešno tržimo kot surovino za asfalt.”