Ker včeraj v osrednji Sloveniji nismo dočakali obilnejših padavin, so začele padati prve kritike, da v medijih pretiravamo z rdečim alarmom za sneg. Ko že drugi dan sneženja v Ljubljani nismo dočakali, se je vsul nov plaz kritik. Kar nekajkrat - verjetno še zdaleč ne tolikokrat kot meteorologi - sem danes pojasnila, da rdečega alarma zaradi snega ni bilo, ciklon pa se je zamaknil tudi nekoliko južneje. Vreme se pač spreminja. Najvišja stopnja vremenske ogroženosti pa je veljala za južni del Slovenije in to zaradi sunkov vetra in ne tudi snega.
To je torej zgodba o pozornem branju in medijih. V naslovu pač ni mogoče zapisati vsega in zato se tudi v besedilu nahajajo informacije. Tudi to na primer, da rdeči alarm velja le za južni del Slovenije in je razglašen zaradi vetra. Že res, da mediji raje kot spodnjo mejo zapišemo zgornjo. Če bo zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega, bo v naslovu pristalo do 40 centimetrov. Ja, res je tudi, da sneg pada februarja! Je to sploh novica? Ne vem, lahko pa povem, da bo že najbolj banalen naslov Sneg bo!, pritegnil lepo število bralcev. To res nima neke resne novinarske vrednosti, ampak ljudi pač zanima, kaj bodo obuli in oblekli jutri zjutraj. Vsekakor pa to, da je razglašna najvišja stopnja vremenske nevarnosti vseeno sodi tudi v medije.
Morda v Ljubljani res ni zapadlo meter in pol snega in burja ni odkrivala streh na šoli, ampak Ljubljana pač ni cela Slovenija. In če vremenske nevarnosti ni v Ljubljani, to še ne pomeni, da je drugje ni. Primorska in dolenjska avtocesta sta skorajda neprevozni, podrli so se daljnovodi, sunki burje odkrivajo strehe. Na Dolenjskem je zapadlo 70 centimetrov snega. Dajmo no, prerasimo vendar to svojo ljubljanocentričnost in egocentričnost. Sneg in burja povzročata nevarnosti in nekatere ljudi vreme pač zanima.
No, snežnega meteža stoletja pa kljub napovedi medijev vseeno nismo dočakali. Pretiravanje je pač včasih le pretiravanje.