Obremenitveni oziroma stresni test so opravili na območju celotne Evropske unije, in sicer v 91 bankah v 21 državah članicah Unije. Te banke predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga Unije.
Test prestali, vendar za las
Stresni test naj bi pokazal, ali ima banka dovolj kapitala, da se sooči z morebitnimi novimi finančnimi šoki.
Količnik temeljnega kapitala banke bi se po rezultatih testa – ob uresničitvi simuliranih šokov – do konca leta 2011 znižal za desetinko odstotne točke (od 7,5 % v letu 2009 na 7,4 % v letu 2011). Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se lahko do konca leta 2011 znižal za dodatne 1,1 odstotne točke – torej od 7,4 % na 6,3 %.
Ocena ni najboljša – dobro stoječe banke jo opravijo z 10 odstotki – je pa res, da je meja šest odstotkov. Križanič je kljub temu zadovoljen. "S tem je moč razumeti, da NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti, kot jih je za namene tega prvega vseevropskega testa postavil odbor evropskih bančnih nadzornikov. Slednji je namreč šest odstotkov temeljnega kapitala določil kot mejno vrednost izvedenega testa, medtem ko obstoječa zakonodaja dopušča tudi nižjo vrednost količnika temeljnega kapitala, in sicer v višini štirih odstotkov,“ je rezultate pospremil finančni minister Franc Križanič.
Minister ugotavlja, da je NLB prvi mednarodni test svoje kapitalske ustreznosti uspešno prestala, ter da "rezultati testa ne spreminjajo dosedanje ugodne slike finančne stabilnosti v Sloveniji“.
Zaveza vlade, varčevalcem se ni treba bati
S strani vlade pa je ob tem prišla zaveza, da bo v primeru, če bi bila zaradi nepričakovanih zunanjih šokov v prihodnosti ogrožena solventnost banke in če rešitve, ki so v pristojnosti lastnikov, ne bi zadoščale, banki nudila ustrezno podporo. V tem primeru bo vlada v sodelovanju z ostalimi lastniki po strokovni proučitvi potreb in ob predhodnem mnenju Banke Slovenije pripravila predlog postopka izvedbe dokapitalizacije.
Dokapitalizacija že potrebna
Rezultati na eni strani kažejo na robustnost NLB na predpostavljene šoke, po drugi strani pa na že v izhodišču nizko kapitalsko ustreznost NLB. Rezultati torej kažejo na potrebo po dokapitalizaciji.
Pri tem NLB spomni, da sta nadzorni svet in uprava v sredo sprejela odločitev, da septembra skličeta skupščino banke, ki bo odločala o predlogu dokapitalizacije v višini 400 milijonov evrov. Dokapitalizacija bo omogočala izvajanje strategije NLB kot regionalne banke, prilagoditev na nove zahteve po višjem regulatornem kapitalu in bo zagotavljala kapitalsko trdnost.
Če bo država dokapitalizirala banko, še ni znano, teoretično je možno, da bi vstopil tudi tuj kapital.