Prva ocena agencije je predvidevala, da bi bilo za dokapitalizacijo NLB potrebnih 297 milijonov evrov, a so sedaj znesek dvignili na 320 milijonov. Ta primanjkljaj mora največja slovenska banka odpraviti najkasneje do konca junija 2012.

NLB bo morala Banki Slovenije posredovati podroben plan aktivnosti za zagotovitev zahtevane višine količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala do 20. januarja. Te aktivnosti (vključno z dokapitalizacijo, dezinvestiranjem in ostalimi ukrepi) naj bi obnovile zaupanje tržnih udeležencev, olajšale dostop banke do novih virov financiranja ter ji posledično omogočile nadaljnje financiranje gospodarstva.

Predsednik uprave NLB Božo Jašovič sicer pravi, da NLB potrebuje 400 milijonov evrov dodatnega kapitala. Če ga ne bodo zagotovili ključni lastniki, ga namerava banka iskati na trgu, je že večkrat povedal. Delničarji NLB so upravi dali pooblastilo za dokapitalizacijo že na skupščini konec oktobra, kdaj naj bi do nje prišlo, pa še ni znano, saj največji lastnici s skupaj 70,6 odstotka delnic – država in belgijska KBC – še nista dosegli dogovora.

NKBM po stanju na dan 30. september dosega zahtevano višino količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala v višini devet odstotkov, so še sporočili iz Banke Slovenije.

Evropske banke potrebujejo 114,7 milijarde

Za dokapitalizacijo evropskih sistemskih bank pa je po njihovi oceni potrebnih 114,7 milijarde evrov, kar je osem milijard evrov več kot v prvi oceni.

Prvo oceno so objavili med zadnjim kriznim vrhom Unije 26. in 27. oktobra, ko je agencija presodila, da bo treba v usklajeni akciji evropskim bankam zaradi nevarnosti, ki jo za bančne bilance pomeni poglabljanje dolžniške krize v evrskem območju, zagotoviti 106,4 milijarde evrov. S tem naj bi se količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) dvignil na devet odstotkov.

Največ potrebujejo grške in španske banke

V vmesnem obdobju so se v težavah znašli še Španija in Italija, pod pritiskom trgov je tudi Francija. Vse to poglablja negotovost in zaskrbljenost glede usode tesno prepletenega evropskega bančnega sistema, ki je močno vpet v dogajanje na trgu državnih obveznic.

Največje potrebe po novem kapitalu imajo še naprej grške in španske banke (30 in 26,2 milijarde evrov). Nemške banke po novem potrebujejo 13,1 milijarde evrov (po prvi oceni 5,18 milijarde), francoske 7,3 milijarde evrov (prej 8,84 milijarde), italijanske pa 15,4 milijarde evrov (prvotno 14,77 milijarde).