Kot na spletni strani piše Spiegel, so težava Slovenije "težavne banke in odsotnost gospodarske rasti". "Strokovnjaki napovedujejo: Slovenija bo morala zaprositi za finančno pomoč," navaja ob tem.
V Spieglu spominjajo, da je Slovenija že junija veljala za šesto kandidatko, ki bi lahko stopila pod rešilno okrilje držav z evrom. Takrat je vlada to zanikala in zagotovila, da se bo Slovenija temu vsaj začasno izognila z varčevalnim paketom.
Avtorji članka sicer priznavajo, da je Slovenija premajhna, da bi občutneje zaostrila krizo evra. Vendar pa razprava o morebitni pomoči za že šesto državo z evrom prihaja ob zelo neugodnem času za tiste, ki morajo reševati evro. Časnik opominja na žgoče razprave, ki trenutno v območju evra potekajo o tem, ali bi morala Evropska centralna banka (ECB) znova začeti z obsežnimi odkupi državnih obveznic.
Sicer med težavami Slovenije v Spieglu izpostavljajo še, da so vse večje bonitetne hiše državi od septembra lani večkrat znižale bonitetno oceno, k čemur je svoje prispevalo tudi odlašanje z reformami. Na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), je Slovenija padla s 45. na 57. mesto, obenem pa je država močno odvisna od izvoza, še izpostavljajo.
Slovenija ne bo sama rešila težav
V podobnem tonu o Sloveniji danes piše FAZ. "Ekonomski strokovnjaki ne računajo več s tem, da bi lahko Slovenija sama rešila svoje finančne težave," ugotavlja časnik.
Tudi pri FAZ izpostavljajo majhnost Slovenije in menijo, da ta evrske krize ne more resneje zaostriti. Lahko pa bi razprava o pomoči še eni državi še dodatno vznemirila trge, ocenjujejo.
Moody's zmanjšala oceno
Moody's v pojasnilih za znižanje bonitetne ocene med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) doslej že namenila odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnje pa bo za dodatne dokapitalizacije treh največjih bank (NLB, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa) najverjetneje morala nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP.
Verjetnost za potrebo po sodelovanju države pri sanaciji bank je zelo visoka, menijo v agenciji, pri čemer pa opozarjajo, da je finančna sposobnost države za takšne posege vse manjša.
Ob tem Moody's posebej izpostavlja, da do teh potencialnih tveganj za javni dolg prihaja ravno v času, ko se država sooča z velikimi izzivi pri prizadevanjih za uravnoteženje javnih financ.
Analitiki agencije menijo, da lahko slabe razmere v gospodarstvu in dodatne kapitalske injekcije bančnemu sistemu zamajejo načrte za znižanje javnofinančnega primanjkljaja letos na 3,5 odstotka BDP in prihodnje leto na okoli 2,5 odstotka BDP.
Zunanja pomoč malo verjetna
Negativni obeti za bodoče ocene slovenskega državnega dolga pa se nadaljuje, ker Moody's meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi za zunanjo pomoč. V primeru, da bo Slovenija to res storila, se bo ocena znova znižala.
Čeprav Moody's meni, da to ni verjetno, pa se lahko obet spremeni v stabilnega, če se v bližnji prihodnosti bistveno izboljšajo gospodarski pogoji, zniža cena zadolževanja in stabilizira bančni sistem brez pomoči države.
Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Moody's kot pozitivno prepoznava dejstvo, da ima država precej sredstev vloženih v poslovnih bankah, vendar pa ocenjuje, da bi njihova prevelika uporaba lahko ogrozila likvidnost bank, kar bi še okrepilo posojilni krč.
Finančni šok
Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, oslabljen podjetniški sektor pa povečuje fiskalne izzive za vlado in prizadevanja za stabilizacijo dolga. V agenciji ocenjujejo, da se bo BDP letos skrčil za okoli dva odstotka.
Moody's na koncu svari, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij.
Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, še pravijo v agenciji.
Agencija Moody's je Sloveniji bonitetno oceno znižala že tretjič od konca lanskega leta.
Vlada obžaluje znižanje
Vlada obžaluje znižanje bonitete Slovenije. Razočarana je nad neupoštevanjem ukrepov vlade na področju konsolidacije javnih financ ter političnega soglasja glede fiskalnega pravila in upravljanja bančnih terjatev. Kot poudarja, se Slovenija po makroekonomskih kazalcih ne more primerjati z najbolj ranljivimi evrskimi državami.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa po drugi strani meni, da je znižanje predvsem posledica nadaljnjega zaostrovanja finančnih razmer v Sloveniji. Nadaljne gibanje ocene pa je po njihovem mnenju odvisno od odločitev, ki jih bo vlada sprejela jeseni
Ta bonitetna hiša je v preteklosti dala najboljšo oceno za ENRON (nekaj mesecev pred potopom), kar bi lahko pričalo o …
Zanima me kdo jih je prosil za oceno in kdo jih plačuje. To smrdi po korupciji.
In ko bomo na CC SE BO IDOL MNOGIH SLOVENCELJNOV POSLOVIL REKEL BO DA NI BILO SODELOVANAJ VI KMETAVZARJI KI …