Odličnost. "Vse rešitve na ravni osnovne šole in gimnazije gredo v smer večje podpore odličnosti," je na predstavitvi Bele knjige poudaril Janez Krek, predsednik nacionalne strokovne skupine (NSS) za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju.

V osnovni šoli je tako pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku v osmem in devetem razredu predviden pouk v manjših skupinah do 15 učencev, v gimnazijah pa nivojski pouk.

Krek: Kot zdaj in še več
Delež gimnazijcev se veča iz leta v leto; letos je v gimnazijske programe vključenih 43 odstotkov dijakov, je opozoril Krek. "Ni mogoče pričakovati, da bi bili vsi zmožni opraviti neki zelo zahteven preizkus na maturi. Imamo torej možnost, da gremo po dveh poteh: ohranjamo znanje, ki ga imamo že zdaj, dijake, ki so zmožni še več, pa spodbujamo k višjim dosežkom," je razložil.

Danijela Lavrič, učiteljica slovenščine na Gimnaziji Kočevje, pravi, da je bila v začetku do predloga zadržana: "Če je to državni uradni jezik, bi morala biti zahtevnost za vse enaka, pozneje pa sem prisluhnila stroki, ki podpira nivojski pouk."

Kdo bo razvrstil dijake
Toda temu bi morale biti prilagojene tudi maturitetne pole, podobno kot pri matematiki in angleščini, je dodala in pojasnila: "Za večino dijakov je maturitetni esej prezahteven." Lavričeva je še opozorila, da ni znano, kdo bo odločal, na kateri ravni bo dijak usvajal znanje in kako bo potekalo ocenjevanje. Krek pa je odgovoril, da Bela knjiga "izvedbo prepušča stroki, vsak dijak pa bi moral imeti možnost doseči odlično oceno".

Namesto 3 + 2 le štiri leta
Predlog, da se triletno poklicno izobraževanje podaljša v štiriletno, pa je predsednik NSS pojasnil takole: "Mednarodne primerjave so pokazale, da imajo naši učenci poklicnega izobraževanja 30 odstotkov manj prakse." Nato pa pristavil: "Hkrati ukinjamo programe 3 + 2, saj ni smiselno, da bi nekdo v petih letih pridobil izobrazbo, ki jo nekdo drug v štirih letih."