“Ej punca, 'maš kej bonov za prodat'?” so besede fanta, ki skoraj vsak dan stoji pred prodajalno študentskih bonov na Kardeljevi ploščadi.
ŠOUL
“Kako točno preprodaja bonov poteka, ne vemo, domnevamo pa, da preprodajalec gostincu prinese bone, za katere študentom plača prodajno ceno. Gostinec prinesene bone prikaže kot unovčene, čeprav zanje ni pripravil študentskih obrokov. Od države tako dobi subvencijo, ki si jo domnevno razdeli s preprodalcem,” razlaga Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane Študentske organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL). Subvencija na bon znaša 2,59 evra.
Študentje pripovedujejo, da gre za bone več gostiln v Ljubljani, najpogosteje se omenjata Koda bar in Abecedarium, kjer pa so navedbe zanikali.
Nihče ne sme kaznovati
Za izvajanje nadzora nad subvencionirano študentsko prehrano in delom ponudnikov je po navedbah Tržnega inšpektorata RS pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ali izvajalec s konkretnimi kontrolnimi pregledi ponudnikov. “Ponudnike prehrane na študentske bone nadzirajo študentje inšpektorji, saj se je takšen nadzor izkazal za najučinkovitejšega. Če se zgodijo kršitve, študent inšpektor o tem obvesti policijo,” pravijo na MDDSZ.
Zlorabe le otežene. Na Študentski organizaciji Slovenije ocenjujejo, da bo prenovljen sistem subvencioniranja študentske prehrane odpravil dozdajšnje očitane zlorabe študentskih bonov. Na MDDSZ menijo, da nihče ne bi svojega GSM-aparata posodil preprodajalcu. Tako bo po njihovem mnenju preprodaja bistveno otežena. Kar pa pomeni, da bodo zlorabe očitno še vedno možne.
Na ŠOUL pravijo, da študentje inšpektorji te pristojnosti nimajo, saj nadzirajo morebitne nepravilnosti v gostilni ob obroku samem. “Študentske organizacije kot izvajalci prodaje bonov prav tako ne morejo predpisati kazni za študente, ki preprodajajo bone, nimajo pa niti pristojnosti izvajati nadzor nad študenti ali jih kazensko preganjati,” pojasnjuje Škrjančeva in dodaja, da so za to pristojni državni organi pregona.
Tudi policija nemočna
Kot nadaljuje Škrjančeva, policijo obvestijo, ko opazijo preprodajo bonov pred prodajnimi mesti, a se je v praksi do zdaj izkazalo, da se preprodajalci do prihoda policije po navadi umaknejo ali pa policija proti kršitelju po njenih informacijah ne izpelje kazenskega postopka.
Kot pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana, obravnavajo vsak primer posebej, saj je potreben “vpogled tako v pogoje kot tudi postopek odločanja, kdo je upravičen do bonov in kakšne so posledice kršitve. V takšnih primerih gre lahko zgolj za kršitve določb civilnopravnega razmerja, kar pa ni v pristojnosti policije.”
“Rešitev vidimo predvsem v kulturi in ozaveščenosti študentov, gostincev in družbe kot celote,” sklenejo na ŠOUL.