Strateški svet ni želel biti moralno razsodišče, ki komentira posamezne primere, je ob predstavitvi dejala predsednica sveta Nika Kovač. "Želeli smo pripraviti sklop sistemskih priporočil, ki gradijo družbo, v kateri lahko vsak posameznik in posameznica uresniči svoj potencial," je dodala. Kot so dejali v svetu, so se pri njihovi pripravi naslonili tudi na mednarodno pomoč, sledili pa so temu, da je bilo glede posameznih priporočil doseženo širše družbeno soglasje. 

Pravnica Katarina Bervar Sternad je predstavila priporočila glede kaznovalno-pravnega odziva. Nekatere primere sovražnega govora bi bilo primernejše naslavljati v prekrškovnih postopkih, je poudarila. Policija pa bi po njenih besedah morala izvajati učinkovitejšo pomoč žrtvam. Opis sovražnega govora v kazenskem zakoniku bi razširili še na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti. In prav to priporočilo je zmotilo marsikaterega strokovnjaka. 

Ob to priporočilo (št. 32) se je obregnil tudi profesor Dejan Verčič z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Na svojem Facebook profilu je ostro zapisal, da "strateški svet Vlade Republike Slovenije za preprečevanje sovražnega govora predlaga uvedbo verbalnega delikta (ki sicer nima nobene zveze s sovražnim govorom)". 

Nato pa se je profesor s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi cinično vprašal: "Sledi predlog za uvedbo nravstvene policije, ki bo bdela nad povzročitelji 'vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti?" 

In kaj točno pravi priporočilo 32? "Ministrstvo za pravosodje naj v okviru aktivnosti iz priporočila 31 preuči tudi možnost za razširitev opisa kaznivega dejanja po prvem odstavku 297. člena KZ-1 iz »javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti« še na »povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti« ter ustreznost zapisa šestega odstavka 297. člena KZ-1, ki določa obvezen odvzem sredstev, predmetov in pripomočkov, saj veljavna določba v primeru medijev lahko pomeni odvzem tako vseh elektronskih komunikacijskih sredstev kot tudi tiskarskih strojev in podobno."

Potem, ko je to priporočilo dvignilo veliko prahu v javnosti, se je na družbenih omrežjih odzvala tudi Nika Kovač in zapisala, da je proti kakršni koli uvedbi "verbalnega delikta". "Delovno skupino za pravosodje so sestavljali člani in članice, ki so kritični do popolnoma vsake oblasti. Prepričana sem, da je "verbalni delikt" v nasprotju z njihovimi temeljnimi načeli in vrednotami ter da kaj takega nikakor ni v njihovem interesu," me drugim piše v njenem odzivu. Več pa v spodnjem, vdelanem tvitu. 

Nika Kovač: Priporočila niso obvezujoča

V intervjuju za STA je Nika Kovač ob pripravljenih priporočilih sicer poudarila, da ta niso zavezujoča, člani sveta pa so v priporočilih navedli tudi, da se predstavniki posameznih ministrstev z nekaterimi sklepi ne strinjajo. Do razhajanj je med drugim po besedah Nike Kovač prihajalo ob ideji vzpostavitve neodvisnega regulatorja na področju spleta in medijev ter vzpostavitve enotne urgentne točke, kjer bi javni vzgojno-izobraževalni zavodi dobili ustrezne strokovne informacije in pomoč.

Foto: Saša Despot Nika Kovač

Prav priporočila s področje vzgoje in izobraževanja je sicer Kovač izpostavila kot ključna. Tako pozdravlja že izvedena priporočila s tega področja, med drugim ohranitev povečane kvote svetovalnih delavcev na šolah še iz obdobja epidemije covida-19, a si po njenih besedah želijo, da bi bilo teh še več. Računajo pa tudi na vzpostavitev komunikacije z ravnatelji glede soočanja s sovražnim govorom.

Ob tem v povezavi s sovražnim govorom in medvrstniškim nasiljem svet priporoča tudi ustrezno pravno podlago, ki bo omogočala obravnavo nasilja, ki se dogaja na spletu, pod enakimi pogoji, kot to velja za nasilje v okviru dejavnosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Ravnatelji namreč opozarjajo, da nasilja na spletu šole ne morejo obravnavati kot nasilja v šoli, ker se odvija popoldan med vrstniki na spletu, je opozorila Kovač.

Člani sveta
Nika Kovač (vodja sveta),
dr. Dragan Petrovec,
dr. Marko Milosavljević,
Katarina Bervar Sternad,
dr. Barbara Rajgelj,
Ajda Bezenšek Špetič,
mag. Brankica Petković,
Tatjana Pirc,
Boštjan Vernik Šetinc, Zagovornik načela enakosti,
Kristina Pahor de Maiti, Inštitut za novejšo zgodovino,
dr. Kaja Širok, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade,
Petra Kovačec, Ministrstvo za digitalno preobrazbo,
Lenart J. Kučić, Ministrstvo za kulturo,
Andreja Lang, Ministrstvo za pravosodje,
Petra Bevek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,
mag. Tina Kosi, Urad Republike Slovenije za mladino,
dr. Gregor Hudrič, Ministrstvo za notranje zadeve,
Breda Gačnik, Generalna policijska uprava RS,
Petra Bezjak Cirman, direktorica Urada vlade za komuniciranje.

dezurni@styria-media.si