“Pri ukrepu Banke Slovenije (BS) bodo na udaru predvsem manjše banke, tiste, ki nimajo dostopa do mednarodnih finančnih virov, in tiste, ki v tujini nimajo matične banke, ki bi jim jih lahko zagotavljala,” ocenjujejo v Banki Koper, ki jo vodi Giancarlo Miranda.

V začetku prejšnjega meseca je namreč začel veljati ukrep BS, s katerim želi centralna banka ukrotiti nenormalno visoke obrestne mere za depozite. Te so v bankah pri nas od evropskih odstopale navzgor, in sicer od nekaj desetink pa tudi za več kot odstotno točko, odvisno seveda od ročnosti depozita. V boju zbiranja depozitov so banke pri nas pogosto presegle svoje zmožnosti.

V Delavski hranilnici so tako obrestne mere za varčevanje že znižali, v Gorenjski banki pa bodo to še storili. V drugih bankah (Deželni banki Slovenije, Poštni banki Slovenije, Abanki, NLB, banki Hypo), ki smo jih povprašali o tem, pa nam konkretnega odgovora niso dali.

Manj hazardiranja

“Ukrep BS zmanjšuje tako imenovani moralni hazard (ponujanje špekulativno visokih obrestnih mer na depozite), kar v pogojih solidarnega jamstva za bančne vloge zmanjšuje tveganje in negotovost v bančnem sistemu. Zato ga v Gorenjski banki podpiramo,” pravi Srečko Korber, član uprave.

Sledi pocenitev posojil?

V združenju bank pričakujejo, da se bo omejevanje obrestnih mer za depozite čez nekaj časa odrazilo tudi v cenejših posojilih. Poskus omejevanja depozitnih obrestnih mer sicer ni nov; bančniki so jih kar s posebnim medbančnim dogovorom omejili že pred leti. “Dogovor je tedaj dal rezultate v smislu znižanja aktivnih obrestnih mer, res pa se je to zgodilo z zamikom,” se spominja Korber, sicer tudi nekdanji direktor 
združenja bank.