Največ predlogov in za skupaj največ širitve območij stavbnih zemljišč po kratkem postopku je v pol leta – kar je veljal trenutno zadržani 29. člen zakona o prostorskem načrtovanju (ZPN) – predlagala Občina Grosuplje. Ustavno sodišče je v petek zadržalo izvajanje večine člena, o ustavnosti pa bodo zdaj sodniki odločali absolutno prednostno.

Spremenjeni 29. člen ZPN, ki je omogočil enostavno širitev stavbnih površin do pet tisoč kvadratnih metrov, je začel veljati julija, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP) pa so v prvega pol leta prejeli 93 predlogov za soglasje k širitvi zazidave iz 38 občin. Iz Grosuplja so jih prejeli devet, sedem so jih odobrili, nanašale pa so se na dobrih 31 tisoč kvadratnih metrov površin. Pozneje so iz Grosuplja ministrstvu posredovali še šest predlogov. Na MZIP so ugotovili, da se je največ predlogov nanašalo na širitev zazidave za kmetijsko dejavnost.

Niti sosedje niso vedeli

Osem nevladnih organizacij je ob tem na ustavno sodišče vložilo predlog za ustavno presojo, ker člen po njihovem mnenju degradira pomen občinskih prostorskih načrtov, javnost se v spremembe ne more vključiti, hkrati pa nista zagotovljena ustrezna zaščita zdravega življenjskega okolja ter varstvo kmetijskih zemljišč. Sklep o širitvi stavbnih zemljišč po tem členu sprejme občinski svet, ministrstvi, pristojni za prostor in za okolje, pa k temu podata zgolj soglasje. "Če ministrstvi občine v predpisanem roku ne obvestita o morebitni neskladnosti sklepa o širitvi, se šteje, da nanj nimata pripomb," navajajo zakon v sklepu o zadržanju ustavni sodniki, ki so se odločili izvajanje člena zadržati.

Ukrep je bil zelo zanimiv za majhne občine, ocenjuje Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora (Ipop), saj so lahko "po malem brkljale". Za vsako spremembo namembnosti v okviru občinskih prostorskih načrtov je občina dolžna razpisati javno razpravo, odprto za vse občane, hkrati pa se morajo v postopek sprememb vključiti tudi lokalne javne službe in pristojne državne službe ter ministrstva; pri tem postopku pa so bili vsi ti izključeni, pojasnjuje Simonetijeva. "Problemov je več. Eden je ta, da se skozi ta člen obvozi celotno proceduro prostorskega načrtovanja, ki je namenjena temu, da se nekatere stvari po ustaljenih procesih uskladijo med interesi v prostoru. Ne gre le za režime, ampak tudi za interese, ki jih imajo različni vpleteni," pa pojasnjuje Marko Peterlin z Ipopa. Dodaja, da so pri tem izključeni tudi neposredno prizadeti, recimo sosedje. Opozoril je, da je celo ministrstvo za prostor v svojem poročilu ugotovilo, da se uporablja bistveno več, kot je bilo mišljeno, in namesto sistemskih ukrepov.