Bedenje pozno v noč nas naslednji dan lahko naredi precej pozabljive, ameriški znanstveniki iz pensilvanske univerze pa so začeli razkrivati, zakaj je temu tako, piše Science. Pomanjkanje spanja namreč povzroči motnje v shranjevanju epizodnih spominov (informacij o kdo, kaj, kdaj in kje). Da bi možgani lahko shranili te spomine, morajo ustvariti nove ali okrepiti stare nevronske povezave.

Znanstvenik Ted Abel in njegovi kolegi so tako poskušali razvozlati, kako pri podganah delujejo molekularne poti v nevronih, ki aktivirajo gene in posledično uravnavajo delovanje posameznih beljakovin. Da bi ugotovili, kako pomanjkanje spanca zmoti te poti, so najprej testirali zmožnost ojačanja nevronskih povezav, ki vplivajo na oblikovanje spomina.

Ko so z elektrosignali poskušali aktivirati ojačanje nevronskih povezav, so ugotovili, da celične poti, ki vključujejo molekulo cikličnega adenozin monofosfata (cAMP), ne delujejo. Omenjena molekula je namreč odgovorna za uravnavanje delovanja genov, ki skrbijo za tvorbo spominov.

Glavni krivec je encim PDE4A5
Pomanjkanje spanca namreč poveča ravni encima PDE4A5 – pri neprespanih podganah ga je bilo kar za 40 odstotkov več –, ki razkraja molekulo cAMP. Da bi dokazali, da je encim res odgovoren za posledice, ki nastanejo zaradi pomanjkanja spanca, so uporabili zdravilo rolipram, ki izniči učinke PDE4A5 in njemu podobnih encimov.

To je neprespanim podganam povrnilo zmožnost, da se nevronske povezave začnejo krepiti in ustvarjati spomine, ki je bila enaka tisti pri prespanih podganah. Znanstveniki so sedaj začeli razvijati molekule, ki delujejo samo proti encimu PDE4A5. Izsledki raziskave bi lahko vodili do zdravil, ki bi pomagala premagati posledice utrujenosti.