"V treh urah v Ljubljani so mi dvakrat ponudili storitev brez računa: v taksiju in v trgovini," je na včerajšnji okrogli mize Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) o sivi ekonomiji dejala Mojca Kleva Kekuš, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu. S sogovorniki so ugotovili, da je zmanjšanje obsega sive ekonomije odvisno predvsem od stopnje zaupanja državljanov v državo, od davčne morale pa tudi od višine davkov. Vse to je po ocenah sogovornikov trenutno v Sloveniji v slabem stanju, davki pa so previsoki.

Nad tisoč evri s kartico

Giuliano Nadrah, direktor italijanskega podjetja za delovno in davčno svetovanje, je izpostavil nekatere italijanske primere boja s sivo ekonomijo, saj je Italija po deležu te primerljiva s Slovenijo. Eden od ukrepov, ki ga je ocenil kot dobrega, je prepoved gotovinskih plačil pri zneskih, višjih od tisoč evrov. Podpira tudi poročanje davčni upravi na podlagi odlivov – tako lahko davčna uprava vse zavezance, katerih stroški izdatno odstopajo od prihodkov, povabi na pogovor. "Če se bo nekdo izmotaval, da je imel razne prihranke, bo moral prinesti ustrezne bančne izpiske. Premoženje mora znati pojasniti," je dejal Nadrah.

Potni stroški niso storitev

Andrej Flajs s Statističnega urada RS (Surs) je opozoril, da je v Sloveniji večina utaj DDV s privolitvijo (80 odstotkov), ko torej stranke privolijo v storitev "brez računa". "Kako torej prepričati 1,5 milijona Slovencev, naj plačajo račun z DDV?" je po njegovem mnenju eno od ključnih vprašanj pri pregonu sive ekonomije. S tem se strinja tudi davčni svetovalec Franc Derganc. "Kako povrniti zaupanje v državo?" se sprašuje. Kot je dodal Nadrah, pa bi državljani takšno zaupanje imeli, če bi v zameno za davke zares dobili kakovostno zdravstvo, socialo in druge pravice, za katere plačujejo. "Potem bi bilo plačevati davke krasno," je sklenil.