Foto: Anže Petkovšek Maja Kalan, novinarka Žurnala24. Povprečnemu državljanu z univezitetno izobrazbo, ki ni povezana s prostorskim načrtovanjem in ki še nikoli ni gradil lastne hiše, je postopek gradnje in vsa področna zakonodaja znanstvena fantastika. Ali veste, kaj spada med manj zahtevne objekte, med nezahtevne objekte ali kaj med enostavne objekte? Ali z druge strani: kako boste ugotovili, ali je vaša drvarnica nezahteven ali enostaven objekt? Takšna s površino do 30 kvadratnih metrov je enostaven objekt. Večja od 30 in manjša od 50 kvadratov pa je nezahteven objekt. Vse to se nahaja v t. i. “Černačevi” uredbi, natančneje v pet strani dolgi preglednici priloge številka 2. V tisti uredbi, ki je prvič v veljavo stopila 9. marca. Nato jo je 20. marca doletela Uredba o spremembi uredbe. Ki je vanjo pripeljala spremenjeni, menda izboljšani, 8. člen. Ki pa je bil včeraj, z Uredbo o spremembi uredbe, črtan. V redu?

Kaos. Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo. Če bi to veljalo za gradbeno in prostorsko zakonodajo, najbrž ne bi imeli toliko črnih gradenj, toliko Jakličevih “kmetij”, Türkovih “sadovnjakov” in Maherjevih “kleti”. To še zdaleč niso edini črnograditelji, imajo pač srečo, da jih zaradi njihovih funkcij mediji vzamemo pod drobnogled. So pa mnogi med njimi tisti, ki si prav na račun babilonske zakonodaje lahko v nedogled plačujejo odvetnike in zadržujejo izvršljivost odločitev. Ali pa se zaradi vplivnega položaja njih samih ali njihovih sorodnikov, kakšna izvršba za malo dlje pospravi v predal.