"Ničesar ne morem narediti, le če se poškoduje inventar ali ljudje, lahko obvestim policijo. Ta zapiše zaznamek, ki ga pošljemo na center za socialno delo (CSD). Vse bolj ugotavljamo, da država neke sistemske rešitve za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami nima," pravi ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Savsko naselje Verica Šenica Pavletič, ki se z nasilnim učencem, osemletnikom, ukvarja že drugo leto.

CSD naredi premalo

"Starši so pritiskali na šolo in niso verjeli, da ni zakonske podlage za ukrepanje. Otroci so se prepisovali na druge šole. Kot šola smo bili v patpoložaju," razlaga Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada, ki jo je tri leta obiskoval vedenjsko moten, agresiven učenec. "CSD družino enkrat na mesec vabi na posvetovanje, otroka napotijo k pedopsihiatru, vendar mine nekaj mesecev, preden pride na vrsto. Nato dobi 15-minutni termin, v katerem zdravnik ne more oceniti težave. Šola ne sme stopiti v stik z zdravnikom, da bi mu dala jasno informacijo o tem, kaj otrok počne, čeprav bi se zdravnik potem verjetno odzval drugače," pravi ravnatelj.



Brez diagnoze

"Otroke z duševnimi motnjami, pri katerih je pridruženo heteroagresivno vedenje, bi morala sprejeti pedopsihiatrična stroka, vendar jih zavrnejo zato, ker so agresivni," pravi Leonida Zalokar iz Vzgojnega zavoda Planina. Otroci tako ostanejo brez diagnoze, ki bi povedala, ali gre za duševne motnje ali organske težave. "Ker pa so zaradi napadov moteči, jih komisija za usmerjanje brez diagnostike usmeri v vzgojni zavod," opozarja Zalokarjeva. Meni, da se taki otroci niso sposobni šolati, zato bi morali omogočiti vzgojni program, ki bi saniral čustvene in vedenjske težave, kar bi jim omogočilo vključitev v redni program.