“Odvetništvo je tudi gospodarska dejavnost. Torej bi tudi odvetniki morali imeti statusnopravno obliko iz zakona o gospodarskih družbah (tisti, ki jo imajo, morajo objavljati bilance, op. p.),” meni ekonomist Maks Tajnikar.
25 odstotkov. Vsak četrti odvetnik oziroma notar, ki mu je bila odmerjena dohodnina, je v najnižjem dohodninskem razredu.
Kršitve. Lani so Dursovi nadzorniki obiskali osem odvetnikov. Pri vseh so odkrili vsaj kakšno nepravilnost. Vsem osmim skupaj so zaračunali za 650 tisoč evrov dodatnih obveznosti.
Nadzori. Na ministrstvu za finance napovedujejo, da se bodo najprej lotili odvetnikov, nato pa še notarjev.
Dodaja, da bi to moralo veljati tudi za zdravnike in lekarnarje: “Gre za neke dejavnosti, ki zahtevajo določeno transparentnost. Sploh če so financirani iz javnih sredstev.” Se pa s tem ukvarja tudi protikorupcijska komisija, kaj pa bo predlagala, še ni jasno.
Za zdaj omenjeni zakon odvetnikov ne zajema, in kot pravi podpredsednik odvetniške zbornice Rok Koren, se stranke za sodelovanje z odvetniki ne odločajo na podlagi poslovanja:
“Zato ni nobene potrebe po javni objavi bilanc tistih odvetnikov, ki niso organizirani kot družbe. Javna objava podatkov je namenjena predvsem temu, da se lahko subjekti na trgu odločajo, ali bodo poslovali z drugimi subjekti.”
Notarji da, odvetniki ne
“Odvetniki opravljajo odvetniške storitve, vendar spadajo v zasebni sektor. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja pa pokriva pravne osebe v javnem sektorju, se pravi tiste, ki so neposredno vključeni v javni sektor oziroma ki izvajajo javna pooblastila ali javno službo. In odvetniki ne počnejo nič od tega,” pojasnjujejo, zakaj ne moremo do podatkov o poslovanju odvetnikov, na uradu informacijske pooblaščenke.
Zakaj pa morajo prihodke razkriti notarji? “Notarji opravljajo javno pooblastilo. Imajo poseben položaj. Izvajajo funkcije, ki bi jih sicer morala izvajati država. Odvetniki pa so neke vrste tržna dejavnost. Stranka se lahko odloči, h kateremu odvetniku bo šla,” še razložijo.