“Otroci so jih našli pred blokom, sosedje opažajo cela gnezda, v kleti so našli mrtve podgane,” nam je ogorčeno povedal stanovalec na Česnikovi ulici. Po grobih ocenah naj bi v Ljubljani na vsakega prebivalca živeli kar dve podgani. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana pravijo, da občina nima ustreznega odloka o obvezni deratizaciji, zato je to področje popolnoma neurejeno.
Občine z odloki. Številne občine po Sloveniji imajo drugače od Ljubljane urejene odloke o obvezni deratizaciji. Med njimi sta Šmarješke Toplice in Metlika, ki je letos temu namenila blizu deset tisoč evrov.
Kako nad podgane?
Sara Kozan na Česnikovi živi že skoraj deset let. “Bojim se, da bodo podgane prilezle kar skozi okno,” pravi in dodaja, da jih na prostem videvajo tudi podnevi, v notranjost pa se plazijo prek jaškov in odprtin. Prebivalci Česnikove tudi pravijo, da niti ne vedo, na koga se morajo obrniti ob takšnih
težavah.
Upravljavec stavbe je družba Tabor Upravljanje, pri kateri pa so nam povedali, da deratizacijo opravljajo redno, da podgan niso opazili in da jih o tem ni nihče obvestil.
Občina krivi državo
Jernej Kos z Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana pravi, da jih lahko pokličejo tako občani kot upravitelji stavb. Samoiniciativno pa deratizacij ne delajo preprosto zato, ker zanje nimajo zakonske podlage. Za deratizacijo se zato lahko občani odločijo prostovoljno. Deratizacija hiše stane okoli 40 evrov.
Odlok o obvezni deratizaciji je v Ljubljani nehal veljati pred desetimi leti. Občina novega ne načrtuje, saj pravi, da je deratizacija v pristojnosti države. Številne občine po Sloveniji pa tak odlok poznajo in s
podganami nimajo težav.