Čeprav je ustavno sodišče pred dobrim letom prepovedalo referendum o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga (SDH), saj naj bi z odložitvijo ustanovitve nastale protiustavne posledice, holdinga dobro leto kasneje še vedno ni.

"Verjetno je ustavno sodišče preveč sledilo navedbam vlade in državnega zbora o hudih posledicah, ki bi nastopile z neuveljavitvijo zakona. Ne zdi se, da bi te posledice nastopile," meni pravnik Rajko Pirnat.

Vlada (takrat pod vodstvom Janeza Janše) je trdila, da bi zamik uveljavitve pomenil kršenje mednarodnih pogodb; ogrožal bi ustavno pravico do socialne varnosti, do zdravstvenega varstva in podobno. Ustavno sodišče je zato z osmimi glasovi za in enim proti prepovedalo referendum.

Zakon je tako začel veljati, a se ni nikoli začel izvajati, saj vlada ni pripravila in parlamentu poslala v sprejem klasifikacije naložb. Edina posledica zakona je bila tako ukinitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, njene funkcije in zaposlene pa je prevzela Slovenska odškodninska družba.

V petek imajo poslanci na dnevnem redu prvo obravnavo novega zakona o državnem holdingu, s katerim ne Desus ne sindikati niso zadovoljni, a so jim obljubili dopolnila. Ključna odprta vprašanja so, kaj bo s tretjino Triglava, ki je po referendumu pripadla pokojninski blagajni, kakšen bo status Kapitalske družbe in vloga državnega zbora pri sprejemanju strategije, pravi Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

SDH ne bo ugasnil

Razdrobljenost. Čeprav je bil prvotni namen ustanovitve SDH enotno upravljanje državnega premoženja, bomo imeli zaradi nastanka slabe banke spet dva upravljalca državnega premoženja. Na ministrstvu za finance pravijo, da je to smiselno zaradi "jasne razlike v dejavnosti in vlogah obeh ustanov", poleg tega pa bo slaba banka "ob koncu svojih dejavnosti ugasnila, SDH pa bo deloval na dolgi rok".