Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Logika prometnih kazni ostaja nepoznavalcu prometne politike neznana. Zadnja leta so zletele v nebo in predvsem v conah z omejitvijo 30 kilometrov na uro v Ljubljani vlekle iz že tako osušenih žepov še zadnje evre. Hkrati se je (vsaj v Ljubljani) prometna ureditev spreminjala tako rekoč čez noč. Kjer se je še včeraj lahko vozilo 50 kilometrov na uro, sta bila danes omejitev 30 kilometrov na uro in postavljen radar. Tako poznam več deklet brez težke noge, ki so za po novi ureditvi kakšnih 15 kilometrov preveč dobile po nekaj sto evrov kazni. Ne morem se strinjati, da pri tem ne gre za pretiravanje. Dvomim, da so te punce pri vožnji koga ogrožale, vsekakor pa so manj nevarne od manijaka, ki stopi na plin, da ujame rumeno luč.

Logika. Tako so nerealno visoke kazni normalne voznike spremenile v počasneže, ki se bojijo senc na cesti. Za voznike, ki že ves čas vozijo po omejitvah, kazni namreč sploh ne potrebujemo. Pri njih ne bodo zalegle ne visoke ne nizke. Podobno je z manijaki iz prejšnjega odstavka. Kot po čudežu se nepravilno na zelenici ali prostoru za invalide po navadi znajde parkiran kakšen velikan višjega cenovnega razreda, po avtocestah divjajo beemveji in mercedesi in za volan pijani sedajo tisti, ki si to lahko privoščijo. Ti bodo vse to počeli ne glede na višino kazni, saj ta zanje nikoli ne bo dovolj visoka. In če smo lahko vse po abecedi podredili premoženju (otroški dodatek, plačilo vrtca ...), ne vem, zakaj ne moremo tudi prometnih kazni. Morda pa bi jih lahko začeli plačevati glede na vrednost avtomobila.

Komentar se nanaša na članek Kazni v prometu nižje.