Po večurnem zaslišanju je kandidatka za ministrico za izobraževanje in šolstvo Klavdija Markež uspešno prestala zaslišanje na matičnem odboru. O njenem imenovanju bo tako odločal državni zbor na redni seji, ki se začne v sredo.
Markeževa je na odboru kot zagovornica javnega šolstva povedala, da je zasebno šolstvo podaljšana roka javnega. "Tržna dejavnost sama po sebi ni nujno merilo za kakovost, po drugi strani, če veljajo morajo zasebne institucije zagotavljati enako kakovost kot javne."
Glede povezovanja gospodarstva in izobraževalne dejavnosti je dejala, da se ne more strinjati z oceno, da je zasebni kapital zgolj v funkciji zagotavljanja kapitalističnega profita. "Menim, da je povezovanje nujno, na to ne gledam kot na zgodbo o kapitalističnih izkoriščevalcih, ki gre na škodo ljudi, res pa je, da gospodarstvo in trg dela ne more biti ključni pokazatelj in uravnilovka, kako prilagajati programe," je dejala.
O NPZ najprej analiza
Šolski sistem se ji zdi preveč kompleksen, da bi vprašanje, kot je Nacionalno preverjanje znanja reševali izolirano. "Zame je pomemben pokazatelj doseženega znanja posameznika in kakovosti šolstva," je povedala in napovedala, da bodo vprašanje NPZ na ministrstvu temeljito preučili. Glede zakona o visokem šolstvu ne bo popolnoma sledila svojima predhodnikoma, ne ministru Jerneju Pikalu ne ministrici Stanki Setnikar Cankar. "Potreben je temeljito pregledati tako zakon kot stališča in izpostaviti pozitivne vidike ter upoštevati spremembe, ki morajo biti upoštevane," je poudarila.
Glede manjkajočih sredstev je opozorila, da zakon o uravnoteženju javnih financ ni delo njenega ministrstva, da je pa potrebno na vseh področjih, tudi na področju izobraževanja in znanosti sprejeti določene ukrepe. "Krčenje sredstev je prisotno na vseh področjih, povsod je treba zategniti pasove, da bomo čez nekaj časa normalno živeli, pri čemer ne zanemarjam raziskovanja in razvoja, ki je pomembno tudi v kriznih časih," je dejala.
Za dialog in sodelovanje z gospodarstvom
"Sem za proaktivno sodelovanje s študentskimi organizacijami, sindikati in različnimi združenji. Zaboli me, ko slišim, da je bil nek zakonodajni predlog sprejet, a pri tem nimamo mnenja študentov. Velikokrat je to sicer tudi ovira pri sprejemanju, ampak dialog naj bo," je v predstavitvi povedala Markeževa.
Zavzema se za večje sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, ki naj bo gospodarstvu bolj prilagodljiv. Meni, da strokovni delavci potrebujejo več strokovnega izobraževanja, avtonomije in fleksibilnosti, kot je imajo sedaj. Glede visokega šolstva napoveduje spremembo zakonodaje, ki ureja financiranje.
Spremeniti namerava zakon o osnovnih šolah in spremeniti kurikulum osnovnih ter srednjih šol. Poseben poudarek bo na spodbujanju bralne in druge pismenosti. Zavzema se za dodatno svetovanje ravnateljem. V naboru njenih prioritet je tudi ureditev sistema vajeništva.Očitajo ji neizkušenost in nezadostno izobrazbo
Že pred zaslišanjem v državnem zboru je bila Cerarjeva kandidatka deležna številnih kritik. Med tistimi, ki delujejo na področju šolstva je Markeževa neznana, očitajo ji neizkušenost in nepoznavanje šolskega resorja pa tudi nezadostno izobrazbo. "Vsi ministri doslej so imeli doktorat," pravi Igor Lukšič, ki meni, da Cerarjeva vlada s tem predlogom sporoča, da izobraževanje ni prioritetno. Da izbor kandidatke kaže na to, da ima Cerarjeva vlada "zelo plitev kadrovski bazen", meni drugi zunanji minister Žiga Turk.
Nekateri ji očitajo zlorabo položaja v času, ko je bila direktorica Ljudske univerze Ptuj, ki naj bi jo oškodovala vsaj za 100.000 evrov. Markeževa je očitke zavrnila ter jih označila za diskreditacijo in zavestno zavajanje s podatki, ki so daleč od resnice.
Ja, res je, na njo sem pozabil
Mene zanima samo, če ima vse šole v rednem študiju , z najmanj 8,5 povprečjem . Ne more biti minister …
jaki ima polno rit vsega, verjetno je en tistih, ki sedaj pljuvajo čez prejšnji sistem, takrat pa so si zgradili …