Zato so Ilira Recaja na ministrstvu za zdravje razrešili z mesta državnega sekretarja zaradi suma vpletenosti v nezakonito presaditev človeških organov v zasebni kliniki Medicus v Prištini.

Nezakonita presaditev ledvic
Pred tem je kosovska policija sporočila, da Recaja zaslišujejo zaradi suma vpletenosti v nezakonito presaditev ledvic v omenjeni kliniki. Primer klinike je policija začela raziskovati po zaslišanju turškega državljana, ki so ga v sredo prijeli na letališču v Prištini. Trdil je namreč, da je bil na Kosovu na zdravljenju, za to pa ni imel denarja. Zdravnik je potem ugotovil, da nima ledvice, kasneje pa so ugotovili še, da so njegovo ledvico presadili nekemu Izraelcu, ki ga je policija iz klinike Medicus preselila v prištinski klinični center.

Policija je v okviru preiskave, ki jo vodi oddelek za boj proti organiziranemu kriminalu, prijela tudi dva urologa na kliniki Medicus, in sicer priznanega kosovskega urologa Lutfija Dervishija ter njegovega sina Arbana Dervishija, ki je manager klinike. Zaradi suma vpletenosti v nezakonite presaditve organov je policija zaslišala še sedem ljudi, napovedala pa je tudi, da je pričakovati nove aretacije. Turški zdravnik Yusuf Ercin Soenmez, ki je na kliniki izvajal nezakonite presaditve ledvic, in ima v Turčiji prepoved dela, je še vedno na begu.

Trgovina s človeškimi organi
Mediji v Turčiji so poročali, da so Lutfi in Arban Dervishi ter omenjeni turški zdravnik del mafije za trgovino s človeškimi organi. Kot so poročali turški mediji, so organe, predvsem ledvice za presaditev, v omenjeni kliniki v Prištini običajno dajali ljudje iz vzhodne Evrope, kupovali pa so jih izraelski državljani, ki so na primer za ledvico plačali skoraj 10.000 ameriških dolarjev.

Povezava z vojnim zločinom
Po izbruhu škandala so se v Srbiji pojavila ugibanja, da bi bil primer lahko povezan z domnevno trgovino s človeškimi organi več sto srbskih ujetnikov med spopadi na Kosovu leta 1999, ki naj bi jih prodali kosovski Albanci.

Te domneve sicer preiskuje srbski tožilec za vojne zločine, potem ko je na podlagi izjav novinarjev o tem, v svoji letos izdani knjigi pisala bivša glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte. Haaško sodišče teh navedb ni potrdilo, prav tako jih ni potrdila Albanija, kjer naj bi bile klinike.