Ljubljanska upravna enota je že leta 2001 na podlagi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo klinike, toda investitor – ministrstvo za zdravje – si je že čez dve leti pridobil novo dokumentacijo PGD in novo gradbeno dovoljenje. Do tod vse lepo in prav, zaplete pa se, ko investitor leta 2003 objavi javni razpis za obrtniška dela, ki temelji na neveljavnem gradbenem dovoljenju iz leta 2001. To pomeni, da je bil nadaljni potek gradnje nezakonit, dokler niso šele leta 2006 dotične dokumentacije uredili.
Avtorji analize pozivajo ministrico za zdravje: |
|
Predlagamo ministrici za zdravje, da nemudoma sproži ustrezne postopke za ugotavljanje odgovornosti pooblaščenih in odgovornih oseb vseh pogodbenih partnerjev. |
Analiza gradnje izhaja iz domneve, da je bila objava razpisa na podlagi neveljavnega gradbenega dovoljenja kriva za vse poznejše mahinacije in zaplete. Na razpisu za obrtniška dela in projektno dokumentacijo sta potem uspeli kar dve podjetji, SCT in Proing, in si razdelili delo, kar je v analizi izpostavljeno kot zelo sumljivo. Čeprav bi se podjetji pri izdelavi projektne dokumentacije morali držati medsebojne časovne odvisnosti, se je nista, saj je denimo Proing z investitorjem prej podpisal pogodbo za izdelavo arhitekture stavbe kot pa SCT pogodbo za izdelavo načrta gradbenih konstrukcij stavbe.
Sama gradnja pa naj bi potekala tako, kot da bi investitor hotel izvajalcem zagotoviti čim višje
zaslužke. K temeljnima pogodbama o gradnji, sklenjenima z zgoraj omenjenima podjetjema, so se
dodali številni aneksi, ali pa so sklenili kar nove pogodbe, pri čemer sta SCT oziroma Proing
nekatera dela prepustila drugim izvajalcem, česar pa seveda ne bi smela. Predvideni stroški gradnje
pa so se dvignili za skoraj polovico. V poročilu je še zastavljeno retorično vprašanje, kaj so
medtem počele inšpekcijske službe.
|
Kot je pojasnila Barbara Žganjer Tavš, so v analizi zgolj preučili že znano dokumentacijo in navedli že znana dejstva o podpisih različnih aneksov © BOBO |
Nepovezana poslanka Barbara Žgajner Tavš v zvezi z analizo gradnje nove pediatrije meni, da v analizi manjkajo nekateri ključni podatki, kot so npr. podpisniki najbolj spornih aneksov. Analiza po besedah Tavševe tudi ni dovolj strokovno izdelana. Zato gre po njenem mnenju za poskus "zamegljevanja realnega stanja".
Analiza, ki jo je pripravilo podjetje "ministričine znanke" Perspektiva in je po razpoložljivih podatkih davkoplačevalce stala 10.000 evrov, po prvih ocenah gradbene stroke zaradi nestrokovnosti ne more biti označena kot strokovno opravljena analiza, je v sporočilu za javnost zapisala Barbara Žgajner Tavš.
Kot je pojasnila, so v analizi namreč zgolj preučili že znano dokumentacijo in navedli že znana dejstva o podpisih različnih aneksov, s katerimi so izvajalci del zaslužili dodatne milijone evrov.
MZZ: Navedbe Žgajner Tavševe ne držijo
Na izjavo Žgajner Tavševe se je pozno popoldan odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. Po navedbah ministrstva navedbe poslanke, da gre pri analizi stanja na projektu nove Pediatrične klinike za "poskus zamegljevanja realnega stanja", ne držijo. Analiza je po njihovem ravno nasprotno "pripomogla k ureditvi razmer na projektu same gradnje".
Slednje po navedbah ministrstva potrjujejo tudi vsi vpleteni partnerji na projektu. Hkrati na ministrstvu navajajo, da je bila analiza predpogoj, da so se dela na novi Pediatrični kliniki spet lahko začela odvijati v pričakovanem obsegu in hitrosti.
"Analize tudi ni pripravila ministričina znanka, kot navaja Tavševa, pač pa podjetje Perspektiva, ki ima številne reference na področju investicijskega prava," so še zapisali na ministrstvu.