Najpogostejši prepovedi, ki jih najemodajalci navajajo v oglasih za oddajo stanovanj, sta prepoved kajenja in prepoved hišnih ljubljenčkov. Ponavadi najemnike pri ogledu stanovanja vprašajo tudi po viru dohodka, velikokrat pa se najemodajalci odločajo tudi na podlagi barve kože ali jezika (tujci in priseljenci), socialnega in zakonskega stanu (samohranilke in ločenke z otroki). 

Kdaj govorimo o diskriminaciji pri oddaji stanovanja?

V Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) je kot družbeno področje, na katerem je zagotovljeno varstvo pred diskriminacijo, navedeno tudi področje dostopa do dobrin, storitev in stanovanja. Glede na to tudi pri oddajanju stanovanja za diskriminacijo velja vsaka neupravičena slabša obravnava posameznika zaradi osebnih okoliščin glede na druge posameznike v primerljivem položaju brez teh osebnih okoliščin.

Kajenje in hišni ljubljenčki so stvar naše izbire

Osebne okoliščine po ZVarD so takšne osebne značilnosti, ki si jih ne izberemo sami ali jih težko spremenimo, recimo spol, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, starost, invalidnost, spolna usmerjenost in spolni izraz, zdravstveno in premoženjsko stanje, nosečnost, starševstvo in podobno.

Med osebne okoliščine ne spadajo stvari, ki jih izberemo sami. Torej to, da kadimo, ali imamo hišnega ljubljenčka, ni osebna okoliščina. 

Prek vprašalnika preverjali verske in politične aktivnosti

Zagovornik enakosti Miha Lobnik je v tem mandatu obravnaval osem primerov domnevne diskriminatornosti pri oddaji stanovanja. "V šestih primerih je postopek ugotavljanja diskriminacije zaključil, v dveh primerih pa postopek še poteka – en je bil uveden nedavno in se nanaša na primer, ko je najemodajalec ustreznega najemnika iskal s pomočjo vprašalnika, v katerem je med drugim spraševal o verski in politični aktivnosti potencialnih najemnikov; drugega pa Zagovornik vodi proti lastniku stanovanja, agenciji, ki oddaja stanovanje, in nepremičninskemu portalu, na katerem je bil oglas objavljen," pojasnjujejo v pisarni Zagovornika enakosti. 

Vsebina oglasov ne sme kršiti prepovedi diskriminacije glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino. 

Od šestih zaključenih primerov, jih je bilo pet zaključenih, ker so avtorji očitno diskriminatornih oglasov oziroma nepremičninski portali, kjer so bili ti oglasi objavljeni, po posredovanju Zagovornika ali tudi že pred tem vsebino oglasov spremenili ali jih umaknili.

Najemodajalec iskal izključno ženske najemnice

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Miha Lobnik V očitno diskriminatornih oglasih, zaradi katerih je Zagovornik posredoval pri nepremičninskih portalih oziroma neposredno pri najemodajalcih, so bile izpostavljene naslednje osebne okoliščine: osebna okoliščina državljanstva oziroma narodnosti, ko je najemodajalec iskal izključno slovenske najemnike; osebna okoliščina spola, ko je najemodajalec iskal izključno ženske najemnice; osebna okoliščina jezika, ko bi najemodajalec stanovanje oddal izključno slovensko govorečim najemnikom; osebna okoliščina premoženjskega stanja, ko je najemodajalec navedel, da ne želi socialno šibkih najemnikov; in v enem primeru vera oziroma prepričanje.

"Koliko diskriminacije je zares, je nemogoče oceniti"

"Zagovornik že obravnaval primere očitno diskriminatornih oglasov, kar kaže, da diskriminacija na področju oddaje stanovanj obstaja. Je pa nemogoče oceniti, koliko je je zares," pravijo pri Lobniku. Nekateri poročajo tudi o tem, da pogoji za oddajo stanovanja niso bili diskriminatorni, so pa lastniki pri ogledu stanovanja ali pri telefonskem razgovoru povedali, da ne želijo tujcev.

Prijavitelji diskriminacije morejo, kolikor mogoče dobro utemeljiti oziroma dokazati, da se jim diskriminacija dogaja, kar pa je pri najemanju stanovanja težko. Lastniki namreč običajno ne povedo, zakaj se niso odločili za enega iskalca stanovanja oziroma zakaj so se odločili za drugega. "Glede na navedeno je torej nemogoče reči, koliko je diskriminacije pri oddaji stanovanj. Včasih diskriminacija na določenem področju obstaja, čeprav je ne moremo potrditi v pravnih postopkih, kot jih vodi Zagovornik ali sodišča."

Nepremičninski portal sporni oglas dopuščal

Eno zadevo pa je Zagovornik zaključil zato, ker ni bilo mogoče ugotoviti identitete avtorja, kar bi bil pogoj za nadaljevanje postopka ugotavljanja diskriminacije. Gre za oglas, v katerem je najemodajalec navedel, da stanovanje odda samo slovensko govorečim osebam ter da so nezaželeni socialno ogroženi najemniki. Prijavitelj je sporni oglas prijavil tudi nepremičninskemu portalu, vendar tam niso hoteli izbrisati, navedli so, da ga izbrišejo samo, če k temu pozovejo pristojni državni organi.

Zagovornik je na podlagi prijave sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti in ocenil, da je v zadevi zelo verjetno prišlo do kršitve prepovedi neposredne diskriminacije zaradi premoženjskega stanja in jezika, posredno pa tudi zaradi narodnosti in državljanstva. 

Oglaševanje oddaje nepremičnin sodi v pristojnost Zagovornika, saj oddaja nepremičnin v najem prek javno objavljenih oglasov sodi v domet dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, ter preskrbe z njimi. Pri tem je nepomembno, ali gre za stanovanja v zasebni lasti. V trenutku, ko se njihova oddaja javno oglašuje, postanejo dobrina, ki je na voljo javnosti.

Portal odgovornost prenesel na oglaševalca

Nepremičninski portal je pojasnil, da vsebino oglasa preveri samo pred prvo objavo, po objavi pa lahko registrirani uporabnik portala, ki je oglas objavil, spreminja in dopolnjuje oglas, ne da bi portal preverjal vsebino teh sprememb. Portal je tudi pojasnil, da je za vsebino portala odgovoren registrirani uporabnik, ki je dolžan spoštovati pogoje uporabe. Ti pogoji določajo, da vsebina oglasov ne sme biti nezakonita, ne vsebujejo pa izrecnih referenc na zakon o varstvu pred diskriminacijo in tudi ne izrecnih pravil, da oglasi ne smejo biti diskriminatorni. Portal je Zagovorniku posredoval podatke, s katerimi je razpolagal, ter telefonsko številko.
Ker Zagovorniki na podlagi prejetih podatkov tudi prek poizvedb pri mobilnih operaterjih ni mogel zanesljivo ugotoviti identitete avtorja oglasa, je postopek ugotavljanja diskriminacije s sklepom ustavil.

Vsi tisti, ki menijo, da so bili pri najemu stanovanja diskriminirani, se lahko obrnejo na Zagovornika načela enakosti. Ta strankam svetuje na brezplačni telefonski številki 080 81 80, in sicer vsak delovnik med 10. in 12. uro, ob sredah tudi med 15. in 18. uro.

dezurni@styria-media.si