Državljanu, ki je na strani Predlagam vladi ocenil, da bi moralo ministrstvo "manj velikodušno" izdajati odločbe za usmerjanje učencev s posebnimi potrebami, ker je trenutno stanje prešlo "vse zdrave meje razuma", so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v odgovor postregli s podatki analize, ki so jo pripravili na zavodu za šolstvo.

V zadnji triadi kar 11 odstotkov otrok s posebnimi potrebami

Sprav so pojasnili, da odločbo izda zavod za šolstvo na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. "Slednja je sestavljena iz treh članov: specialnega pedagoga ustrezne smeri, psihologa in specialista pediatra ali specialista pedopsihiatra oziroma specialista šolske medicine, ki na podlagi razpoložljive dokumentacije o otroku, pregledov in razgovorov pripravi strokovno mnenje o usmeritvi otroka," so dodali.

V programe osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo je vključenih 8,1 % otrok s posebnimi potrebami, delež zadnja leta narašča v višjih razredih, so zapisali na ministrstvu. V prvem razredu je v letošnjem šolskem letu vključenih 2,4 % učencev s posebnimi potrebami, v sedmem, osmem in devetem razredu pa kar okoli 11 %.

• otroci z motnjami v duševnem razvoju,
• slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni otroci,
• otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani otroci,
• dolgotrajno bolni otroci,
• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
• otroci z avtističnimi motnjami ter
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Niso več segregirani

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so odločbe o usmeritvi nastale kot odziv na posebne vzgojno - izobraževalne potrebe posameznih otrok ter kot "prehod iz izključno segregiranega sistema izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, v bolj odprto usmerjanje teh otrok v različne vzgojno-izobraževalne programe, glede na njihove razvojne in učne zmožnosti".

Odločba o usmeritvi tako po njihovih besedah ni povezana z učenčevimi učnimi sposobnostmi, ampak predstavlja vse prilagoditve in možne pomoči za premagovanje njegovih primanjkljajev, ovir oz. motenj.

Zahtevo za uvedbo postopka  usmerjanja otroka s posebnimi potrebami na Zavod Republike Slovenije za šolstvo vložijo starši otroka (zase vloži lahko tudi oseba starejša od 15 let).

Zavedajo pa se, da so določene spremembe nujne.

Občutno več fantov kot deklet s posebnimi potrebami

Analiza zavoda za šolstvo je pokazala, da je kljub precejšnjemu povečanju števila izdanih odločb število prvič usmerjenih otrok naraščalo po zmernejši stopnji, pri čemer je do porasta prišlo predvsem v zadnji tretjini analiziranega obdobja. Ne gre za odločitev "na vrat na nos" - v šolskem letu 2020/21 je denimo celotni postopek usmerjanja trajal v povprečju 119 dni.

Med usmerjenimi otroki je opazno več fantov kot deklet, največji delež usmerjenih otrok pa je v Podravski statistični regiji, medtem ko je najnižji v Savinjski statistični regiji.

Vse manj otrok obiskuje dopolnilni pouk, so še ugotovili, strokovni delavci pa opažajo, da otrokom s posebnimi potrebami najbolj pomagajo prav učitelji med poukom.

dezurni@styria-media.si