Policija in Nacionalni inštitut za javno zdravje sta opozorila šole na tvegano vedenje otrok in
mladostnikov v primeru internetnih iger, ki spodbujajo samopoškodovalno vedenje.
"Na Policiji in NIJZ smo zaznali pojav internetnih iger, ki otroke in mladostnike spodbujajo k samopoškodovalnemu vedenju," so opozorili šole, le te pa preko E-Asistenta starše. Po zadnjih informacijah naj bi bile takšne igre prisotne in poznane med otroci tudi v Sloveniji.
"Igre, na katere se nanaša naše sporočilo, pri otrocih in mladostnikih spodbujajo nasilno vedenje, samopoškoovalno vedenje in v skrajnem primeru tudi samomor," so zapisali in dodali, da ker so informacije o igri/izzivih izpostavljene in se razširjajo tudi preko socialnih omrežij, obstaja nevarnost, da bi se ranljivi mladostniki (tisti s slabšo samopodobo, nesprejeti v družbo, osamljeni, ponižani, odrinjeni, prizadeti ...) omenjenim igram (ali drugim podobnim izzivom) lahko pridružili.
Starši morajo vedeti, kaj otrok počne
Strokovnjaki Nacioanlnega inštituta za javno zdravje in policije zato poudarjajo, da je zelo pomembno, da vemo, kaj otroci in mladostniki počnejo na internetu in kakšna je varna uporaba spleta. Naštevajo časovno omejeno uporabo interneta, nameščene požarne zidove, antivirusne programe, pogovor o neprimernem obnašanju na spletu in neprimernih vsebinah ter ohranjanje zaupanja med otroci in starši.
"Pomembno je, da se starši, učitelji in skrbniki z otroki in mladostniki pogovarjajo o tem, kaj je varna uporaba interneta in da ni dopustno kakršno koli nadlegovanje, trpinčenje ali nagovarjanje k nasilnim dejanjem," svetujejo. "Pogovorimo se tudi o različnih igrah, ki lahko predstavljajo nevarnost."
Kam po pomoč?
V primeru, da potrebujete pomoč, se lahko obrnete na šolskege svetovalnega delavca. "Če ta ni na voljo, je pomoč dostopna tudi pri osebnem zdravniku, zdravniku šolske medicine ali pediatru," svetujejo in dodajajo, da slednji po potrebi predpišejo zdravljenje, napotijo k specialistu ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in nobeden od zgornjih strokovnjakov ni dosegljiv, je pomoč na voljo tudi pri:
- dežurnem zdravniku
- v najbližji splošni ali psihiatrični bolnišnici- pri reševalni službi (112)
- v primeru neposredne živeljenjske ogroženosti tudi policija (113)
Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor se oseba v stiski lahko obrne tudi na telefone za pomoč v stiski:
- klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj
- zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24ur na dan, vsak dan)
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro, sob, ned, prazniki med 18. in 22. uro)
- TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
Nasvete in podatke o ustreznih oblikah pomoči lahko najdete tudi na:
- zdravstvenem portalu s svetovalnimi forumi za odrasle www.med.over.net
- spletna svetovalnica za mlade www.tosemjaz.net
- spletna postaja za razumevanje samomora www.zivziv.si
- center za pomoč pri prekomerni rabi interneta www.logout.si
Pomoč brez napotnice in čakalnih dob je na voljo v mreži psiholoških svetovalnic:
- svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org
- svetovalnici v Celju in Laškem; naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti svetovalnica@nijz.si
Pomoč je na voljo tudi v:
- Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, naročanje po telefonu 01 583 75 00 ali e-pošti info@scoms-lj.si
- Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, naročanje po telefonu 031 388 591 ali e-pošti svetovalni.center.kp1@siol.net
- Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, naročanje po telefonu 040 832 105 ali 02 234 97 00 ali e-pošti: svetovalni.center-mb@guest.arnes.si