V Slovenj Gradcu je okoli 260 udeležencev prikazalo svojo pripravljenost v primerih reševanja kot posledico divjanja narave. V prvem primeru so pokazali pripravljenost na akcijo po hudem neurju s točo in orkanskim vetrom ter reševanja v primeru prometne nesreče kot posledice neurja. Drugi del vaje pa je pokazal, kako bi se pristojne službe odzvale, če bi v stavbo tovarne udarila strela in zanetila požar, hkrati pa bi se v stavbi zgodila tudi delovna nesreča z nevarnimi snovmi.

Posebnost vaje je, da je bila usmerjena v nove nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, s katerimi se srečujemo, je po vaji dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

Več izurjenosti, manj sredstev
"Usposabljanje je tudi tista prva naloga, ki preostane v razmerah, ko se nam čedalje bolj omejujejo materialna sredstva, tako proračunska kot druga. Samo z višjo usposobljenostjo in še večjo izurjenostjo vseh reševalcev je možno ta zaostanek oz. te probleme, ki nastajajo zaradi slabše materialne osnove, premagati in zagotoviti ljudem vsaj tisto stopnjo varnosti, ki smo jo zagotavljali doslej," pa je povedal poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj.