Kandidat ministra za okolje in prostor Uroš Brežan iz kvote Gibanja Svoboda je uvodoma napovedal sodelovanje s civilno družbo in vključevanje širšega števila akterjev pri uspešnem uresničevanju zastavljenih ciljev. Za uspešen razvoj področij upravljanja okolja in prostora je potreben nujen širok družbeni konsenz, je dejal Brežan.

Kot ključna področja svojega dela je izpostavil varstvo okolja, ohranjanje narave, prostorsko načrtovanje, upravljanje voda in soočanje s podnebnimi spremembami, kjer bo nova sestava ministsrtva nadaljevala tekoče projekte in aktivnosti ter jih po potrebni nadgradila.

Brežan napoveduje spremembe Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki je bil noveliran v minulih tednih, in vzpostavitev enotne informacijske baze bioloških in naravovarstvenih podatkov. Pod vodstvom Brežana bodo vzpostavili tudi učinkovit naravovarstveni  nadzor tudi izven zavarovanih območij in v gozdovih.

Uvedeni bodo ukrepi v smeri podnebne odpornosti in trajnostnega razvoja, ki bodo izboljšali učinkovitost upravljanja okolja in preventivnega delovanja za zgodnje odkrivanje pritiskov in okoljske škode.

20.000 javnih stanovanj do leta 2030

Na zaslišanju so naslovili tudi stanovanjsko politiko, za katero Brežan verjame, da se mora skladati z urbano in zemljiško politiko. Nova sestava MOP se bo po njegovih napovedih zavzemala za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, načrt za prenovo stanovanjskega fonda, čigar vloga bo okrepljena. Implementirana bo strategija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. ''Delo je večinoma že končano, nadgraditi ga bo treba z akcijskim načrtom,'' je dejal Brežan.

Kot je že zapisano v koalicijski pogodbi, se bodo podprle alternativne oblike reševanja stanovanjske problematike, kot so stanovanjske zadruge, pri katerih se lahko ''z relativno majhnim javnim vložkom generira zasebni kapital,'' je ocenil.  

Neurejene katastrske evidence otežujejo uvedbo nepremičninskega davka. Brežan napoveduje implementacijo rešitev za digitalizacijo podatkov o nepremičninah in pristop, usmerjen k uporabniku.

''20.000. stanovanj do leta 2030 je cilj, ki smo si ga zastavili v koalicijski pogodbi, ki ga ne bo enostavno doseči. Potrebno se bo spopasti s spremembami zemljiške in prostorske politike, ključni bodo tudi viri financiranja. Največji izziv bo zagotovitev sistemskega in trajnega vira,'' je izpostavil Brežan.

Kdaj bo pripravljena zakonodaja, ki bo uvedla nepremičninski davek, je v tem trenutku še nejasno.

Foto: Profimedia stanovanja

Glede vetrnih elektrarn še ni konsenza

Brežan napoveduje, da bo prostorska politika pod njegovim vodstvom postala suverena javna politika, ki daje prednost javnemu pred zasebnemu oziroma parcialnemu interesu. V zvezi s tem bodo naslovili izzive umeščanja obnovljivih virov energije in povezovalne infrastrukture v prostor.

Z jutrišnjim dnem začne veljati nova gradbena zakonodaja. Ali bo prostorska zakonodaja poenostavljena, bodo pokazale analize, v zvezi s tem pa Brežan še ne napoveduje zakonskih sprememb, temveč bodo morda zadoščale samo organizacijske.

Glede koalicijske zaveze umeščanja obnovljivih virov energije v prostor je dejal, da bo prioriteta postavljena v sončnih elektrarnah. Brežan priznava, da so v preteklosti pri umeščanju vetrnih elektrarn nastajali večji izzivi. V kolikor bodo možnosti sedaj boljše, bodo pogovori stekli tudi v smeri vetrne energije.

Obenem obljublja, da Mura ne bo izrabljena v energetske namene. Ponovno se bo preverila smotrnost in smiselnost umeščanja hidroelektrarn na Srednji Savi.

Brežan napoveduje kadrovsko in finančno okrepitev Eko sklada, odpravo zamud pri obravnavi vlog ter novelacijo programa porabe sredstev podnebnega sklada.

Nov podnebni zakon za blažitev posledic podnebnih sprememb

Za naslavljanje izzivov boja proti podnebnim spremembam se bo vzpostavil ustrezen podnebni zakon. Osnutek podobnega zakona je bil sicer sprejet že v letu 2019, a je danes potreben uskladitve.

Ena od nalog novega okoljskega ministra bo tudi boljše obvladovanje emisij, kjer je izpostavil neodvisno izvajanje obratovanja in kontrolnega monitoringa. Kot enega izmed izzivov Brežan vidi kredibilnost meritev in zaupanje v nadzorne institucije.

Med prioritetami delovanja MOP je naštel še pospešitev krožnega gospodarstva, pravičen in čim lažji ter stroškovno učinkovit prehod v trajnostno gospodarstvo, ki bo odvisno od učinkovite rabe surovin. Spodbuditi bo potrebno zmanjšanje porabe snovi in energije ter boljši izkoristek odpadkov.

Na področju odpadkov se bo spodbujala samooskrbnost oziroma neodvisnost od drugih držav z uveljavitvijo hierarhije ravnanja z odpadki, s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov oziroma njihovega recikliranja in predelave. Brežan je pri tem izpostavil kavcijski sistem za embalažo pijač, ki bi se lahko razširil tudi na druge vrste odpadkov. Naslovil je tudi učinkovito ravnanje z blatom iz čistilnih naprav in vsaj delno izrabo fosforja.

Glede sosežigalnic in objektov za termično obdelavo odpadkov je dejal, da kljub temu, da en tovrsten objekt deluje v Celju, naj bi po sedaj znanih podatkih o količinah odpadkov v Sloveniji potrebovali še dva takšna objekta, a dokončne odločitve še niso sprejete.

Upravljanje voda: pitna voda za prebivalce na Obali in Krasu

Določena bodo vodovarstvena območja, ki so namenjena varstvu vodnih teles kot tudi oskrbi s pitno vodo. V luči uveljavitve ustavne pravice do pitne vode obljublja zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo za prebivalce na Obali in Krasu.

Sprejeti bodo preventivni ukrepi za preprečevanje naravnih nesreč. Na tem mestu je Brežan pohvalil delo ministrstva v sedanjem mandatu, ki je to naslovilo v načrtu za okrevanje in odpornost in zastavilo evropsko kohezijsko politiko.

Na področju voda je predvidenih 310 milijonov evrov za investicije v poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture, s partnerskim pristopom na ravni občin. Tistim občinam, ki bodo poskrbele za upravne postopke in pridobitev gradbenih dovoljenj do konca leta 2023, bodo dodeljena evropska sredstva. Kohezijska sredstva za področja pitne vode, poplavne varnosti in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda so predvidena v višini 418 milijonov evrov.

dezurni@styria-media.si