Konflikti iz podobnih razlogov kot pri Gorenju bi lahko izbruhnili med drugim v Uniorju, Iskri Avtoelektriki, Acroniju, Eti, Talumu, Domelu, Kovinoplastiki Lož, Mariborski livarni ... To so podjetja, v katerih je v državne protikrizne ukrepe vključenih največ delavcev. Spomnimo, da gre za subvencioniranje do osem ur krajšega polnega delavnega časa in sofinanciranje začasnega čakanja na delo.

Ukrepi lahko eksplozivni
Kot kaže, so bili eden od ključnih razlogov za delavsko vstajo v Gorenju prav skrajšan delavnik in hkrati opravljanje nadur ter nejasnosti pri izplačilu plač zaradi protikriznih ukrepov. Odrejanje nadur v primeru skrajšanega delavnika je prepovedano, zato je zavod za zaposlovanje že začel izredni nadzor vseh podjetij iz skupine Gorenje, ki so vključena v protikrizne ukrepe.

Gorenje je bilo sicer z več kot pet tisoč vključenimi delavci največji "uporabnik" protkriznih ukrepov.

"Izigrani se ne pogajajo!"
Profesor psihologije Vlado Miheljak pravi, da z dogajanjem v Gorenju ni podrobno seznanjen. Na splošno pa do takih stvari ne pride čez noč. “Gre za posledico daljših občutkov prikrajšanosti, negotovosti in nervoze. Drugo pa je, če delavci dobijo še občutek, da so izigrani ali da niso enakopravno obravnavani. Da je recimo eden moral delati nadure, drugi pa ne. Če imaš občutek, da si izigran, se tu ni kaj pogajati,” pravi Miheljak.