Izjave obeh predsednikov vlad so po srečanju v Zagrebu že na samem začetku pokazale, da sta Slovenija in Hrvaška še vedno vsaka na svoji strani. Hrvaški premier Andrej Plenković je tako izpostavil, da sta se delegaciji pogovarjali o več temah - Hrvatih v Sloveniji, Slovencih na Hrvaškem, gospodarskih odnosih, pa tudi o odprtih vprašanjih meje -, a predsednik vlade Miro Cerar ga je popravil, da je sem na pogovor prišel le z namenom nadaljevanja dialoga o implementaciji arbitražnega sporazuma.

Plenković predlagal Sloveniji pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji

"Edina pot za rešitev spora o meji je uresničitev arbitražne odločbe," je vztrajal Cerar in dodal, da je odločitev nedeljiva in jo morata obe državi uresničiti, kot jo je določilo sodišče.

Hrvaška stran je med tem predlagala pravni okvir, da bi državi nadaljevali s pogovori glede meje in v nadaljevanju sprejeli dvostranski dogovor. Državi bi po predlogu Plenkovića pripravili poseben protokol za mejo na kopnem, na morju, za plovni režim iz Piranskega zaliva v odprto morje ter tudi ustanovili skupno mešano komisijo, ki bi to določila.

Slovenija, ki vztraja pri arbitražni razsodbi, bo po 29. decembru, ko se izteče rok za pripravo vsega potrebnega za uresničitev arbitražne razsodbe, po Cerarjevih besedah tako začela izvrševati odločbo, kjer to lahko naredi sama. Glede na določeno mejo na morju sodelovanje Hrvaške naj ne bi bilo potrebno, med tem ko bo na delih kopenske meje morala mešana komisija izvesti demarkacijo. Plenković je na vprašanje, kaj se bo zgodilo na ta dan, odvrnil, da bo za Hrvaško 29. december" dan kot vsak drugi dan".

Medtem ko v Zagrebu srečanje še potekalo, pa zunanji minister Karl Erjavec, ki je v zadnjem obdobju do Hrvaške uporablja ostro retoriko, ponovil prepričanje, da to ne bo prineslo " nič posebnega" in da "gre za izgubljen dan, kar se tiče pogovorov med Slovenijo in Hrvaško" .

Kako naprej?

Slovenija se bo ob hrvaškem ignoriranju arbitražne odločbe na njeno implementacijo tako kot doslej še naprej pripravljala sama in kot je nedavno zagotovila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je ob tem pripravljala na uveljavitev in tudi morebitne incidente, ki bi sledili ob uveljavitvi arbitražne razsodbe po polletnem pripravljalnem roku 29. decembra.

Po tem ko je državni zbor potrdil četverček zakonov, naj bi ministrstva do božiča pripravila še podzakonske akte. V skladu s skrivnostno vladno taktiko točen datum uveljavitve zakonov in podrejenih aktov še ni znan, v novembru sprejeti zakoni namreč določajo, da se njihova uveljavitev zamakne na čas, ko bo državna meja na podlagi razsodbe evidentirana v evidenci državne meje. Sklep, da je državna meja s Hrvaško evidentirana, pa mora sprejeti vlada in bo po objavi v uradnem listu stopil v veljavo.

Slovenija se ob tem pripravlja tudi na morebitno tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU v Luksemburgu, okoli katere zaenkrat še ni prav veliko znanega ... "Edino smiselno je, da Slovenija preuči tudi to možnost," je pojasnil danes v Zagrebu Miro Cerar in dodal, da bo končno odločitev v primeru hrvaških kršitev sprejela na koncu slovenska vlada.