Gorski reševalci so 10. junija 1997 umrli pri nesreči, ki se je zgodila med usposabljanjem dviganja reševalca letalca in ponesrečenca v reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter.

Nesreča se je zgodila po spletu nesrečnih okoliščin, v trenutku, ko je bilo na sidrišču pet reševalcev, dva pa so z vitlom dvigali v helikopter. 

Zaradi povezave, ki je ostala med helikopterjem in sidriščem v steni, je helikopter odtrgal s sidrišča vseh pet reševalcev letalcev. V globino 300 metrov je omahnilo pet izkušenih gorskih reševalcev: 42-letni kranjskogorski zdravnik in član tamkajšnje postaje GRS dr. Jani Kokalj, 43-letni načelnik inšpektorata policije Uprave za notranje zadeve iz Kranja, načelnik GRS Kranj, gorski reševalec letalec in inštruktor Mitja Brajnik, 41-letni učitelj in ravnatelj osnovne šole v Preddvoru ter načelnik postaje GRS Jezersko Luka Karničar, 45-letni turistični delavec in član GRS Bovec Boris Mlekuž ter 34-letni alpinist in gorski reševalec z Jezerskega Rado Markič.

Nesreča jih je močno zaznamovala

Kot so pojasnili ob današnji komemoraciji, je ta nesreča gorske reševalce močno zaznamovala, saj se je marsikateremu gorskemu reševalcu po nesreči porajalo vprašanje ali odnehati ali vztrajati. Nesreča reševalce zaznamuje tudi danes.

Gorski reševalci so aprila 1998 ustanovili Sklad Okrešelj, ki nudi dobrodelno oz. finančno pomoč otrokom reševalcev, ki so se smrtno ponesrečili pri reševalnem delu. Tragična nesreča pa je postala tudi priložnost za prenovo in napredek tehnike gorskega reševanja, predvsem z vidika zagotavljanja večje varnosti ponesrečencev in reševalcev samih, so pojasnili na zvezi.

Lani so gorski reševalci opravili 604 reševalne akcije, umrlo pa je 22 gornikov in 21 ostalih. Ob gorskih nesrečah je bilo največ nesreč pri jadralnem padalstvu, vodnih športih, kolesarjenju in delu v gozdu.

Poslanstvo in način življenja

Pri tem so poudarili, da so gorski reševalci prostovoljci in humanitarci, ki za svoje delo ne prejemajo plačila. Pomagajo, ker je to njihovo poslanstvo in način življenja. "A njihova odločitev, biti gorski reševalec, zanje in njihove družine ni vedno lahka. Na eni strani je potrebnega veliko odrekanja, prilagajanja in razumevanja najbližjih, na drugi strani pa ogromno treninga, fizične moči in pripravljenosti, znanja, poguma in medsebojnega zaupanja, ko gre zares. V zadnjih letih število gorskih nesreč narašča, s tem pa tudi potrebe po posredovanju. Zaradi svoje usposobljenosti, opremljenosti in organiziranosti se njihovo področje delovanja širi," so zapisali na zvezi.

xxx

Spomin na vse gorske reševalce, ki so pri svojem delu izgubili življenje, naj bo obenem tudi opomin vsem, da je v gore treba zahajati le ustrezno pripravljen, so še opozorili na zvezi. Spominska slovesnost, ki jo pripravljata društvo GRS Jezersko in Gorska reševalna zveza Slovenije je bila dopoldne pri pri spominskem obeležju na Okrešlju.

dezurni@zurnal24.si