Povezave. "Ne želim, da na katerikoli projekt, ki ga pridobimo, pade najmanjša senca dvoma. Zagotovljeno mi je bilo, da se je Borut Rončević na lastno zahtevo v celoti izločil iz vseh postopkov, ki zadevajo fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ)," na očitke o morebitnem konfliktu interesov odgovarja dekan FUDŠ Matej Makarovič. Dodaja, da "trenutno poteka postopek njegovega izstopa iz ustanoviteljstva, da teh dilem ne bi bilo več".

Za zdaj na dveh stolčkih

Rončević je med ustanovitelji Inštituta za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanja, ki je bil leta 2006 edini ustanovitelj FUDŠ. Preostali trije so Makarovič, Matevž Tomšič in Janez Povh. Rončević je na FUDŠ kljub funkciji na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) še vedno petinsko zaposlen. Po besedah Makaroviča "nekaj malega sodeluje v pedagoškem procesu, čeprav mu tudi za to očitno zmanjkuje časa in bodo najbrž potrebne druge rešitve". Rončević pravi, da njegov četrtinski delež ni skrivnost. Zaradi možnega navzkrižja interesov naj bi postopek izločitve izpeljali do konca naslednjega tedna. "Če to zaradi službenih poti ne bo možno, pa teden pozneje," trdi Rončević.

"Njegov" faks dobil tretjino

Rončević zagotavlja, da je do izstopa izločen iz vseh postopkov, v katerih sodeluje FUDŠ. "Tudi zato fakulteta, kot vem, ni kandidirala na zadnjem razpisu ministrstva za financiranje gostujočih strokovnjakov," pravi. So se pa prijavili na razpis za implementacijo bolonjskega procesa, s katerim bo MIZKŠ financiralo vključevanje zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces do leta 2013. Komisija je izbrala 34 projektov. FUDŠ so jih odobrili največ, osem, v skupnem znesku okoli 400 tisoč evrov. Fakulteto sicer na vseh stopnjah obiskuje 369 študentov. Univerza v Ljubljani, ki jo obiskuje okoli 51 tisoč študentov, bo dobila štiri projekte oziroma približno 90 tisoč evrov.

"Huda omejenost" kritikov

"Prijave so bile uspešne, ker so bile dobre. Tudi lani smo bili na fakulteti s prijavami uspešni, četudi je bila oblast popolnoma drugačna. Prijavni rok za aktualni razpis je bil konec januarja 2012, ko se mi še sanjalo ni, da se bom pridružil ministrovi ekipi," pravi Rončević, ki je funkcijo prevzel 1. aprila. Makarovič opozarja, da je bil razpis objavljen v času prejšnje vlade. "Domneve o ideoloških kriterijih so zato le odraz hude omejenosti politiziranega in ideološkega razmišljanja tistih, ki jim take stvari sploh pridejo na misel," dodaja.

Zasebne šole zmagujejo

Razmerje med na razpisu izbranimi javnimi in zasebnimi visokimi šolami je sicer 13 proti 21 v korist zasebnih. "Projekte zasebnih fakultet, ki so velike dobitnice tega razpisa, bi bilo zanimivo videti od blizu. Obsežnejše privatizacije visokega šolstva pa se je vlada lotila s sistematičnim izčrpavanjem javnih univerz. To ni samo grdo, temveč tudi protiustavno," je prepričan predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič.