Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Zakon naj bi sicer že danes obravnaval matični odbor, jutri pa naj bi ga po hitrem postopku sprejemali poslanci na seji. 

Po ocenah ministrstva za pravosodje bo ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.

Predsednik vlade Robert Golob je na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku leta napovedal, da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci, od januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Napoved je sprožila veliko neodobravanje med zaposlenimi v javnem sektorju. Sprožil se je val zahtev po višjih plačah tudi v drugih skupinah javnega sektorja, sindikati so vladi očitali privilegirano obravnavo nekaterih poklicnih skupin.
 "Ta umik ni povezan s sindikalnimi zahtevami, sama sem večkrat poudarila, želimo urediti plačni položaj in položaj pokojnin v vseh segmentih družbe tako, da bo finančno vzdržen in pravičen," pravi ministrica za pravosodje.  

Služba za zakonodajo predlog zakona raztrgala

Parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS) je opozorila, da je dodeljevanje dodatka v neskladju z ustavo. "Ker bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela (zlasti v višje plačne razrede uvrščenih) pravosodnih funkcionarjev presegla celó višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti – tudi predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, predsednika Državnega zbora, predsednika Ustavnega sodišča in sodnikov Ustavnega sodišča – in s tem korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, opozarjamo, da bi bila lahko sporna z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave," so sporočili s parlamentarne službe.

Sodnikom in tožilcem bi se plače lahko spet znižale

Opozorili so tudi na neustreznost glede začasnosti trajanja prejemanja dodatkov. Predlog zakona namreč predvideva, da naj bi pravosodnim funkcionarjem pravica do dodatka pripadala do uveljavitve sistemskih sprememb plačnega sistema in odprave nesorazmerij, vendar najdlje do 31. decembra 2023. Na včerajšnji predstavitvi smernic plačne reforme je predsednik vlade Golob dejal, da bi reforma "lahko trajala več let, preden bo uveljavljena". 

Če torej plačna reforma ne bo sprejeta v določenem roku, bi se plače sodnikom in državnim tožilcem ponovno znižale, kar bi lahko vplivalo na materialno neodvisnost sodnikov in tožilcev. 

Švarc Pipan: Gre za začasen umik

Foto: Flickr Dominika Švarc Pipan Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po seji vlade sporočila, da gre za začasen umik predloga zakona in spomnila, da položaj na področju plač sodnikov neustrezen, na kar opozarjajo tudi institucije iz tujine, vendar zaradi pomislekov zakonodajno pravne službe DZ želijo predlog zakona o začasnih dodatkih ponovno preučiti. "Glede na njihovo mnenje si želimo vzeti še nekaj časa, da še podprobno, ali so predlagane rešitve res najboljše in če niso, da najdemo najboljšo rešitev, da ta ukrep speljemo, če bo to skladno z ustavo," je dejala ministrica Švarc Pipan.

Bodo ostali pri 600 evrih dodatka?

"Ne gre za strateško umikanje iz PR razloga, iščemo ustavnopravno vodotesno rešitev, lahko, da je že ta predlog ustrezen," pravi ministrica. S strokovnimi ekipami in pravnimi strokovnjaki bodo ugotavljali, ali je predloh zakona o dodatkih, potrebno prilagoditi, je napovedala ministrica. Ali bodo ostali pri znesku 600 evrov, koliko je bil predviden dodatek, ki se po mnenju ministrice naj ne bi štel v plačo pa še ni znano. 
"Vlada si intenzivno prizadeva, da bi čim prej omilila in našla dolgoročno sistemsko rešitev za ureditev tega perečega vprašanja," pravi Švarc Pipan. V zadnjih 15 letih so se zaradi nesorazmernega uskljavenaj plače sodnikov znižale za pet odstotkov, plače tožilcev pa za 11 odstotkov in so najslabše plačani v evropskem prostoru.