Oteženo delo

Premalo zdravnikov. Velik delež zasebnikov (v primerjavi z zaposlenimi v Zdravstvenem domu Novo mesto jih je 53 odstotkov) in pomanjkanje zdravnikov otežujeta delo urgence in dežurne službe. Ogrožen. Težavo za zdaj rešujejo s pogodbenim delom zdravnikov od drugod. Nadaljnje podeljevanje koncesij lahko ogrozi obstoj zdravstvenega doma.

Zaradi stihijskega in nedomišljenega podeljevanja koncesij leta 2006 se je novomeški zdravstveni dom znašel v finančnih težavah, poleg tega pa le s težavo zagotavlja nujno medicinsko pomoč in dežurstva.

"Tudi lani so zdravniki od župana želeli podelitve novih koncesij, vendar jih je ta podelil le trem patronažnim sestram," pove Darinka Smrke , predsednica sveta zdravstvenega doma in ena izmed pripravljalcev strategije razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto.

"Potem ko se je zgodilo še, da se je eden izmed koncesionarjev brez obvestila zdravstvenemu domu in občini preselil na drugo lokacijo, sva z direktorico Mileno Zupan ugotavljali, da bi takšna preseljevanja lahko pomenila konec osnovnega zdravstvenega varstva na enem mestu," o vzrokih, ki so med drugim zahtevali sprejetje določenih ukrepov na tem področju in vodili tudi k pripravi strategije, pripoveduje Smrketova.

Delež koncesionarjev v mestni občini Novo mesto

Ker mestna občina ob podeljevanju koncesij v pogodbah ni podrobno opredelila sodelovanja z zdravstvenim domom, tega ni mogla urediti niti direktorica Zupanova. "Pogodb o sodelovanju, ki jim jih je dala v podpis, še do danes niso podpisali, prav tako ne najemnih pogodb, " pravi Smrketova.

Najemnine so previsoke
Ker gre za občinsko premoženje, mora občina najemnino določiti na podlagi cenitve. Opravili so jo lani spomladi in po njej naj bi najemnina za kvadratni meter ambulante in čakalnice znašala 9,14 evra, za skupne prostore pa naj bi najemniki plačevali obratovalne stroške. Kot pove Smrketova, so koncesionarji menili, da je znesek previsok, in zdravstveni dom je nato predlagal osem evrov, kar jim še vedno ni bilo po volji.

Vse do lanskega decembra najemnine niso plačevali, nato pa je projektna skupina za pripravo strategije županu predlagala, naj najemnino v tem znesku določi s sklepom.
Isti mesec so v zdravstvenem domu skupaj z mestno občino pripravili najemne pogodbe in na podlagi teh koncesionarjem izstavili račune za najemnino. "Ti so sicer to poravnali tudi za nazaj, vendar najemne pogodbe niso podpisali, temveč so jo poslali v pregled odvetniški pisarni Čeferin ," še pove Smrketova.

Prihodnost javnega zdravstva
Po sprejeti strategiji razvoja primarnega zdravstva naj mestna občina vse do sprejetja meril za postavitev mreže javne zdravstvene službe in meril za vključevanje zasebnih koncesionarjev v javno zdravstveno mrežo, ki naj bi jih pripravilo ministrstvo za zdravje, ne bi več izdajala novih koncesij niti ne dajala soglasja k spremembi lokacije.

"Ko bo ta mreža določena na republiški ravni in s tem tudi na lokalnih ravneh, bomo v občini ponovno pogledali, kaj to pomeni za izvajalce primarnega zdravstva, in takrat to politiko korigirali," pravi Smrketova.